marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

DrejcDrejc

Tudi na počitnicah si lahko privoščimo slab dan

Spomnim se, kako sva nekje daleč v mojem otroštvu z mamo šli sami na morje. Živ spomin mi je ostal na nekaj detajlov, ostalo pa je zabrisano nekje daleč v tistih zaprašenih spominskih vijugah. Predvsem najprej pomislim na tisti velik, težak rjav usnjen kufer, ki ga je mama s težavo nosila čez ulice in uličice, preden je mukoma sred nekega hriba našla rezerviran apartma. Takrat doma še ni bilo avta, o kovčkih na kolesih pa se nikomur še sanjalo ni. V spomin se mi je dobro vtisnilo tudi ime kraja ob železniški progi na poti do morja. Sveti...
DrejcDrejc

Bonbonjera

»Življenje je kot škatla čokoladnih bonbonov…« Prispodoba o bonbonieri, iz kultnega filma o Forrestu Gumpu. Zdi se kot neka nevidna rdeča nit v življenju slehernika. Nisem filmofil, se pa občasno zgodi, da kakšna izmed filmskih zgodb ostane globoko vtisnjena med mojimi možganskimi vijugami. Vsakdo si kdaj zaželi, da bi na trenutke obrnil hrbet bremenu kaotične realnosti in zgolj tekel, daleč stran od vsega, sploh ni pomembno kam. Z glavo, osvobojeno kakršnegakoli balasta. Čistilni prepih in hkratno polnjenje baterij, ki ga dandanes s pridom...
DrejcDrejc

Poti za življenje, ne životarjenje

Ta mesec sem prepotovala Kitajsko, Etiopijo, Sri Lanko in vzhodno Turčijo. Najbrž zato, da mi potem lahko moji najbližji navržejo, kako sem trčena in da tako ali tako mislim samo nase, če zapravim vse tisto, česar nimam, zgolj zato, da se za štiri tedne izbrišem iz vsakdanjika. Ribiški čoln je v nasičeno obarvani zori tiho drsel med pritlehnimi jezerskimi meglicami, iz katerih so se pravljično dvigali kraški osamelci južne Kitajske. Vzpeli smo se na sveto goro in vsak pogled je dal eno tistih tipičnih nežnih Kitajskih slikarij s skalovjem,...
DrejcDrejc

Pa srečno, Kekec!

Včasih si zaželim, da bi bila moški (o razlogih se bom razpisala malo nižje). A me, ko vsaj malo pomislim, hitro mine. Nikoli se ne bi, recimo, mogla prepričati v manično navdušenje nad nogometom. Kup dobro plačanih podajalcev intelektualnih športnih izjav po dve uri teka za eno žogo, na koncu pa po možnosti ni niti enega zadetka. In to je moškim katarzično. Celo eden izmed vodilnih slovenskih arhitektov je ob postavitvi športnega kompleksa v Stožicah butnil eno tipično moško: arhitekta želita prenesti dušo Ljubljane med stene športnega...
DrejcDrejc

Balkonska simfonija

DrejcDrejc

K**c gleda december

DrejcDrejc

Dobro jutro?!

portret avtorice od zgoraj

Paranoidni multipraktik

Poljubčki in pozdravčki

Oglašujte pri nas
Oglašujte pri nas