marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Kaj je narkolepsija?

Pošlji prijatelju

ženska leži na posteljiFotolia

Spanje je ena izmed osnovnih fizioloških funkcij človeškega organizma, ki je nujno potrebna za normalno funkcioniranje podnevi. V sodobni družbi motnje spanja, poznamo jih kar 85 vrst, prizadenejo celo do tretjino ljudi. Najpogostejše so nespečnosti, posebno hude posledice pa ima lahko narkolepsija. Narkolepsija je kronična nevrološka motnja, ki jo povzroča nezmožnost možganov, da bi uredili cikle spanja. Ob različnem času čez dan bolniki z narkolepsijo začutijo, da se ne morejo upreti napadom spanja. Če želja postane prevelika, za nekaj sekund ali minut enostavno zaspijo. Glavna simptoma narkolepsije sta vsakodnevna prekomerna dnevna zaspanost in kataplektični napadi, to je nenadna in kratkotrajna izguba mišične moči, ki se vedno pojavi ob nekem čustvenem dogodku. Oblike katapleksije se razlikujejo po stopnji izrazitosti, vse od denimo klecanja kolen ali oslabelosti rok do popolne oslabelosti celotnega telesa, da se oseba nenadoma sesede kot vreča. Napad katapleksije običajno traja nekaj sekund do nekaj minut.

V Sloveniji verjetno okoli tisoč bolnikov z narkolepsijo

Narkolepsija prizadene enega na vsakih 2000 ljudi. Torej lahko predvidevamo, da je v Sloveniji okoli tisoč oseb s to motnjo spanja. Vendar je diagnosticiranih le okoli 50 prepoznanih bolnikov. Pri večini bolnikov narkolepsija torej ni prepoznana in nimajo postavljene pravilne diagnoze. Pogosto so ocenjeni kot leni in nezainteresirani, celo kot psihiatrični bolniki. Zato imajo lahko že kot otroci težave v šoli, na delovnem mestu in v socialnem okolju. Vendar večino motenj spanja lahko preprečimo ali učinkovito zdravimo. Zdravilo Xyrem (natrijev oksibat) je prvo in edino zdravilo, ki pri odraslih bolnikih s potrjeno diagnozo narkolepsije s katapleksijo zdravi vse simptome hkrati.

Motnje spanja lahko poslabšajo potek nekaterih drugih nevroloških bolezni

"Bolniki z nevrološkimi boleznimi potrebujejo več pomoči pri motnjah spanja, saj lahko te pogosto poslabšajo osnovno bolezen. Motnje spanja pa so lahko prva manifestacija nevrološke bolezni," pravi doc. dr. Leja Dolenc Grošelj, vodja Ambulante za motnje spanja na Inštitutu za klinično nevrofiziologijo v UKC Ljubljana. Gre predvsem za sindrom nemirnih nog, Parkinsonovo bolezen in epilepsijo. Novejše raziskave kažejo, da je narkolepsija avtoimuna bolezen.

Pomanjkanje spanja škoduje našemu zdravju

Pomanjkanje spanja kratkoročno in dolgoročno pomembno škoduje našemu zdravju. Pomanjkanje kakovostnega spanja povzroči številne zdravstvene težave, kot so debelost, sladkorna bolezen, oslabljen imunski sistem in celo nekatere oblike raka. Pomanjkanje spanja je prav tako povezano s številnimi psihološkimi stanji, kot so depresija, anksioznost in psihoza. Ljudje, ki trpijo zaradi nespečnosti, imajo sedemkrat več možnosti za udeležbo v hudih prometnih nesrečah s smrtnim izidom ali hudimi poškodbami kot tisti, ki dobro spijo. Po podatkih zavarovalnic se kar 7 odstotkov prometnih nesreč zgodi zaradi nespečnosti, okoli 20 odstotkov pa zaradi prekomerne dnevne zaspanosti. Nespečnost lahko vpliva tudi na delovni učinek in spremembe osebnosti.

Dober spanec za zdravo rast

Letos je svetovni dan spanja prvič posvečen predvsem otrokom. »Pomembno je, da pri otrocih čim prej, praktično že od rojstva dalje, začnemo izvajati 10 zapovedi za zdravo spanje Svetovne zveze za motnje spanja, ki vključujejo načela dobre higiene spanja,« je poudarila asist. dr. Barbara Gnidovec Stražišar, ki na Pediatrični kliniki v Ljubljani vodi Ambulanto za motnje spanja otrok. Moteno spanje pri otroku lahko privede do motene rasti, slabše obrambe pred okužbami, motenega uravnavanja različnih žlez ter presnovnih motenj, predvsem debelosti in z njo povezanimi posledicami. Pri zaspanih otrocih so pogostejše tudi telesne poškodbe. V zadnjem času pa je vse bolj jasno, da nezadostno spanje vpliva tudi na motnje razpoloženja, vedenja in predvsem kognitivne motnje, ki zajemajo spomin in sposobnost učenja. Pomanjkanje spanja vodi do slabše sposobnosti reševanja kompleksnih nalog in slabšega pomnjenja in ta povezanost je še izrazitejša pri mlajših otrocih. Te spremembe lahko privedejo do šolske neuspešnosti, zlasti pri mladostnikih pa tudi do tveganih oblik vedenja z zlorabo drog, predvsem psihostimulansov. Ne smemo pa pozabiti, da moteno spanje pri otroku vpliva na celo družino, saj navadno privede tudi do nezadostnega spanja pri starših oz. skrbnikih. »V Sloveniji sicer nimamo populacijskih študij, v svetu pa ocenjujejo, da naj bi imelo težave s spanjem v različnih obdobjih svojega otroštva kar 10-30% vseh otrok. Velikokrat so te motnje prehodne, vendar pa lahko dolgotrajne, neprepoznane in nezdravljene motnje spanja vodijo tudi v kronične motnje spanja, ki se kažejo še v odrasli dobi,« opozarja asist. dr. Barbara Gnidovec Stražišar.

Sporočilo za javnost, Entrapharm

Oglašujte pri nas