marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Klopni meningoencefalitis – čas je za cepljenje

Pošlji prijatelju

ženska v parku leži na zeleniciFotolia

Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja in lahko pusti trajne posledice. Glede na to, da Slovenija velja za endemično območje klopnega meningoencefalitisa in se po incidenci te bolezni, ki znaša 13,6 na 100.000 prebivalcev, uvršča na tretje mesto med evropskimi državami, je odstotek precepljenega prebivalstva v Sloveniji nizek – cepljenih je le okoli deset odstotkov ljudi. Nizka precepljenost je posledica preslabe ozaveščenosti posameznikov o nevarnostih bolezni.

Tveganju obolelosti za klopnim meningoencefalitisom so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin. Še posebej tisti, ki se veliko gibajo v naravi ali so pri svojem delu neposredno izpostavljeni nevarnosti okužbe. Priporočeno je zaščititi tudi otroke nad enim letom starosti.

Kaj je klopni meningoencefalitis?

»Klopni meningoencefalitis, v nadaljevanju KME, je zoonoza, ki se prenaša z vbodom klopa Ixodes ricinus. Okužbo povzroča virus iz družine Flaviviridae. Klopni menigoencefalitis, virusna bolezen osrednjega živčevja, se prenaša z vbodom okuženega klopa. Ogroža predvsem ljudi, ki se v obdobju aktivnosti klopov zadržujejo v naravnih žariščih bolezni. Prvi znaki klopnega meningoencefalitisa so podobni gripi in se pojavijo od sedem do štirinajst dni po okužbi. Pri človeku se lahko pojavijo utrujenost, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina in glavobol, kasneje lahko nastopijo znaki, značilni za meningitis, kot so visoka temperatura, močan glavobol, slabost in bruhanje, lahko celo nezavest in smrt.« navaja Inštitut za varovanje zdravja.

Kako poteka bolezen?

Bolezen običajno poteka v dveh fazah.

- Prva faza bolezni se začne približno 7-14 dni po okužbi po vbodu klopa, ko virus vstopi v krvni obtok. Pojavijo se neznačilne težave, kot so: slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina, glavobol, bruhanje, bolečine v trebuhu ter driska. Ta faza traja do šest dni. Sledi prosti interval, ki lahko traja celo do dva tedna in loči obe fazi. V tem času so bolniki običajno brez težav ali pa imajo blag glavobol.

- Druga faza bolezni se začne, ko virus preide skozi krvno-možgansko pregrado v možgane. Telesna temperatura močno naraste (ponavadi nad 39 ºC), pojavijo se močan glavobol, slabost, bruhanje, otrdelost vratu, razmeroma pogosto tresenje rok in jezika, težave z mišljenjem in koncentracijo, včasih hujše motnje zavesti. Možna je tudi ohromitev dihalnih mišic.

Drugo fazo bolezni pri odraslih lahko razdelimo v tri oblike:

Meningitis (vnetje možganskih ovojnic): Za meningitis so značilni glavobol, vročina, slabost oziroma bruhanje in otrdelost vratu. Bolnike pogosto moti svetloba. Praviloma okrevajo brez trajnih posledic; neposredne smrtne nevarnosti ni.

Meningoencefalitis (encephalitis = vnetje možganov): Znakom, ki jih imajo bolniki zaradi meningitisa, se pridružijo še težave, ki so odraz vnetja možganskega tkiva. Bolniki imajo tremor (največkrat prstov in jezika), težave z mišljenjem in zbranostjo, razne stopnje motenj zavesti (v hudi obliki koma). Še posebno težko je stanje v primerih, ko je prizadeto možgansko deblo.

Mielitis (meningoencefalomielitis – bolezen, podobna poliomielitisu): Znakom meningoencefalitisa se pridružijo še znaki, ki so odraz vnetja hrbtenjače, kar se največkrat pokaže z ohromitvami udov in/ali dihalnih mišic.

Oglašujte pri nas