marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Visok krvni tlak

Pošlji prijatelju

ženska se drži za glavoFotolia

Danes vemo, da je visok krvni tlak škodljiv in da ga je potrebno znižati. Je eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za srčnožilno, možganskožilno ter ledvično zbolevnost. Z uspešnim nadzorom (zdravljenjem) hipertenzije se smrtnost zaradi teh bolezni bistveno zmanjša.

Arterijska hipertenzija (visok krvni tlak) je pogosta bolezen. V nedavni epidemiološki raziskavi smo ugotovili, da jo ima okrog 60% odraslih.

Gre za zvezno odvisnost med višino krvnega tlaka (KT) in srčno-žilnimi, možganskožilnimi ter ledvičnimi boleznimi. Z višanjem krvnega tlaka nad 110/70 mmHg se povečuje zbolevnost in umrljivost. Na osnovi raziskav je določena artbitrarna meja med normalnim in visokim krvnim tlakom, ki je 140/90 mmHg. Nad to mejo je nedvomno tveganje večje. Vse, kar je enako temu ali več, je visok krvni tlak, ki zahteva ukrepanje. Ta meja velja za vsa starostna obdobja, tudi za tiste, ki so stari 80 ali več let.

Cilj zdravljenja je z nadzorom krvnega tlaka zmanjšati tveganje za možgansko kap, srčni infarkt, odpoved ledvic itd. Cilj, ki ga želimo doseči, je normalen krvni tlak. Pri nekaterih bolnikih, ki imajo morda pridružene bolezni, pa moramo doseči še nižji krvni tlak. O tem bo presodil zdravnik. Pomembno je ugotoviti, kakšno je celotno tveganje in verjetnost, da bo posameznik s hipertenzijo v naslednjih desetih letih doživel možgansko kap, srčni infarkt ali kakšen drug zaplet. Zato je nujno poleg hipertenzije ugotoviti tudi morebitne druge dejavnike tveganja in jih odpraviti. Med njimi so najpomembnejši debelost, kajenje, telesna neaktivnost, povišane maščobe (holestrol) v krvi, sladkorna bolezen itd.

Merjenje krvnega tlaka z živosrebrnimi merilniki je metoda, ki jo uporabljamo že več kot sto let. Je povsem nenevarna in neboleča. Vse bolj se uporabljajo elektronski merilniki krvnega tlaka, ki merijo krvni tlak na povsem nenevaren način, uporabljajo drugačen princip, vendar so tisti, ki so validirani, povsem zanesljivi ter rezultati meritev primerljivi s standardom.

Ali lahko sami storimo kaj za znižanje krvnega tlaka? Vsekakor!

Osnova morda tudi kasnejšega ukrepanja z zdravili je vse tisto, kar označujemo kot zdrav način življenja. Sem sodi tudi ustrezna prehrana z omejitvijo soli.

Po podatkih CINDI Slovenija zaužijemo do 13,5 g soli dnevno. Povsem dovolj pa bi bilo že 5-6 g soli dnevno. Ugotovljene so razlike med posameznimi pokrajinami v Sloveniji. Na zahodu pojedo najmanj soli, poraba se povečuje proti vzhodu države. Še največ soli zaužijemo v kruhu ter polpripravljeni hrani. Nacionalna kampanja o zmanjševanju uživanja soli (www.nesoli.si), ki jo vodita Ministrstvo za zdravje in Inštitut za varovanje zdravja, je ena od pomembnih poti k uspehu. Podatki po svetu (npr. Finska) kažejo, da se z voljo to da storiti, zmanjšanje soli v prehrano pa bistveno zniža povprečni krvni tlak v populaciji.

Pri vseh teh t.i. nefarmakoloških ukrepih je potrebno spremeniti način življenja, kar pa je včasih težko. Nekdo, ki je predebel in rad je, mora shujšati, hrana mora biti zdrava in manj kalorična, omejiti mora sol in s tem sprejeti morda drugačen okus hrane, prenehati mora kaditi, začeti mora z ustrezno telesno vadbo itd. Spremeniti mora pogosto tisto, kar mu je predstavljalo neko zadovoljstvo, vendar je bilo po drugi strani povezano tudi z npr. težkim gibanjem zaradi debelosti in okornosti, ob najmanjšem naporu se morda zadiha, prekomerno znoji, pojavijo se bolečine v prsih kot angina pektoris, morda prehodne nevrološke motnje, morda možganska kap itd. V primerjavi s takšnimi zapleti pa je upoštevanje principov zdravega načina življenja res malenkost.

UKC Ljubljana, sporočilo za javnost, 30. 11. 2010