marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Zasvojenost s sladkorjem

Pošlji prijatelju

14. novembra je svetovni dan sladkornih bolnikov.

Sladkorna bolezen je kronična bolezen. Pojavi se, če telo ne more izdelati dovolj inzulina ali inzulina ne more učinkovito uporabljati.
Da bi razumeli sladkorno bolezen, je dobro vedeti, kaj se dogaja v telesu, če sladkorne bolezni ni.
Po zaužitju hrane se veliko ta razgradi v poseben sladkor glukozo (krvni sladkor), ki je gorivo za celice. Ko se raven glukoze v krvi zvišuje, se iz trebušne slinavke (pankreasa) v kri sprošča inzulin. To je hormon, ki ga izdeluje trebušna slinavka. Veže se na telesne celice in krvnemu sladkorju omogoči, da vstopi vanje. Pri ljudeh, ki nimajo sladkorne bolezni, se vse to dogaja samodejno.

Pri sladkorni bolezni tipa 1 v celicah beta (to so celice, ki v trebušni slinavki izdelujejo inzulin) inzulin, ki ga telo potrebuje, sploh ne nastaja več.

Pri sladkorni bolezni tipa 2 pa telo ne more izdelati dovolj inzulina, ga ne more učinkovito uporabljati, največkrat pa oboje.

V obeh primerih je posledica kopičenje sladkorja v krvi. Visoka raven sladkorja v krvi lahko povzroči okvare, zaradi katerih se razvijejo zapleti sladkorne bolezni.

Sladkorna bolezen vpliva na vaše vsakdanje življenje. Vendar se morate zavedati, da lahko s to boleznijo živite polno in dejavno, če se jo naučite voditi in obvladovati.

Kakšna pa je resnica o sladkorju?
Novinarka iz Avstralije, raziskovalka hrane in svetovalka Sahar Wilson je napisala knjigo z naslovom "Adijo sladkor" v kateri ugotavlja, da smo ljudje zasvojeni s sladkorjem.
S knjigo poskuša prepričati, da bi opustili sladkor in v knjigi tudi predlaga kako. Ugotovila je, da povprečen človek na dan poje 25 žlic sladkorja. Zmotno je, da je sladkor le v pijačah, sadnih jogurtih, kompotih in marmeladah. Sladkor najdemo tudi v raznih že pripravljenih omakah, grških solatah, eksotični hrani, kruhu, celo v šunki, ki se je medila v sladki marinadi. Sladkor dodajajo v večino živil, da bi s tem popravili okus.
Tako na koncu ugotovimo, da smo pojedli veliko sladkorja, kljub temu, da nismo jedli tort in pili sladke limonade.
Medicina pravi, da bi odrasla ženska smela brez škode pospraviti od 5 do 6 žličk sladkorja, moški do devet. Praksa pa pravi, da to mejo mimogrede prekoračimo, še posebno zato, ker smo zasvojeni s sladkorjem.
Poudarja pa, da težav ne povzroča samo sladkor v vseh skritih oblikah, pač pa tudi moka. Zato morajo ljudje, ki se jim zatakne z zdravjem opustiti največkrat oboje. In dokazano je, da so ljudje z opustitvijo sladkorja in predelanih ogljikovih hidratov tudi že ozdraveli najhujše bolezni, pa čeprav diagnoza tega ni predvidevala.

Diabetiki, ki imajo diagnozo so dobro poučeni, kaj smejo in česa ne, drugo vprašanje je, ali se tega držijo. Smejo seveda pojesti tudi kaj sladkega, če je glikemična obremenitev v mejah normalnega. Pri tem jim košček torte lahko precej manj dvigne krvni sladkor, kot pa jabolko. To vedo. Sladkor, odkrit in skrit, je veliko bolj nevaren za ljudi, ki se ne zavedajo, da vpliva na njihovo počutje in morebitne bolezni.

Ozaveščanje o sladkorni bolezni je kar veliko, saj je sladkornih bolnikov v Sloveniji je več kot 125.000, na svetu pa okoli 422 milijonov.

Novembra določene stavbe tako osvetlijo z modro barvo, saj je modra barva značilna za to vrsto bolezni.

Več o sladkorni bolezni si lahko pogledate na njihovi strani: http://www.diabetes-zveza.si/

Oglašujte pri nas