marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Mnogi obrazi epilepsije

Pošlji prijatelju

ženska leži v traviFotlia

Epilepsija je motnja, ki ob dobrem nadzoru ne ovira pri uresničevanju zastavljenih življenjskih ciljev. Večina ljudi z epilepsijo normalno živi, dela, se izobražuje in uživa v prostem času. To jim omogoča ustrezno zdravljenje, pa tudi številne oblike pomoči, ki jih pri nas nudi predvsem društvo Liga proti epilepsiji Slovenije.

Kaj je epilepsija?

Epilepsija je najpogostejša resna nevrološka motnja, natančneje motnja v delovanju osrednjega živčevja. Povezana je s ponavljajočimi se in spontanimi prekinitvami normalnega delovanja možganov, to so epileptični napadi. Pogosto so ti lahko posledica poškodbe možganov, infekcij, krvavitev, tumorjev, alkohola, nekaterih presnovnih motenj in dednosti.

Obravnava bolezni osrednjega živčevja se tradicionalno deli po strokah na nevrološke, psihiatrične in nevrokirurške bolezni. V Sloveniji primanjkuje epidemioloških in zdravstveno ekonomskih podatkov o stroškovno najpomembnejših in tudi najpogostejših možganskih boleznih, med katere poleg epilepsije uvrščamo tudi bolezni odvisnosti, afektivne motnje, anksioznost, možganske tumorje, demence, migreno in druge glavobole, multiplo sklerozo, Parkinsonovo bolezen, psihoze, možgansko kap in poškodbe.

Napade razdelimo v dve skupini, in sicer na napade, kjer je motena funkcija možganov v celoti (splošni oz. generalizirani napadi), in na napade, kjer je motena funkcija le dela možganov (delni oz. parcialni napadi). Število napadov je lahko zelo različno, od manj kot enega napada na leto do več deset napadov na dan. Napad se lahko zgodi kadarkoli. Običajno traja nekaj sekund ali nekaj minut, potem pa se možgani postopoma vrnejo v normalno stanje. Naši možgani nadzirajo večino telesnih funkcij – kaj kdo doživi in kaj se z njim dogaja med napadom, je odvisno od tega, kateri del možganov prizadene in tudi od tega, kako obsežno in hitro se motnja širi. Poznamo veliko tipov epileptičnih napadov, saj vsakdo epilepsijo izkusi na svoj način.

Vzroki in mehanizmi za nastanek in ponavljanje epileptičnih napadov, ki so njena poglavitna značilnost, še niso popolnoma znani. Vzroki epilepsije so zelo različni, od tumorjev in razvojnih malformacij, kromosomskih nepravilnosti in mitohondijskih bolezni, prek metabolnih motenj in mutacij, pa vse do infekcij, poškodb glave in hipoksično-ishemičnih poškodb. Vzroki so pri otrocih lahko drugačni kot pri odraslih.

Navadno je težavno določiti natančen vzrok in pogosto ostane vzrok za epilepsijo neznan. Vendar se nevrološke vede v večpanožnem sodelovanju vse uspešneje spopadajo tako z napadi, kot tudi s čustvenimi, umskimi in socialnimi posledicami, ki jih pogosto po nepotrebnem nosijo osebe z epilepsijo v svojem življenju.

Obravnava epilepsije

V Sloveniji ima epilepsijo okoli 20.000 ljudi. Približno 200.000 jih je ali bo v življenju imelo vsaj en epileptični napad, kar pa še ni epilepsija. Bolnik s težjo epilepsijo potrebuje obravnavo nevrologa, nevrofiziologa, nevropsihologa, nevroradiologa, specializiranih tehnikov, socialnega delavca, specialnega pedagoga, rehabilitacijskega svetovalca, psihiatra in nevrokirurga ter kliničnega farmakologa. Taka, sicer še nepopolna ekipa deluje na Centru za epilepsijo otrok in mladostnikov na Pediatrični kliniki že več kot 20 let. Podobne ekipe potrebujejo tudi regijske bolnišnice. Nekatere so jih sicer imele, vendar ne delujejo več.

Otroci in mladostniki z epilepsijo, teh je okoli 2500, imajo v Sloveniji dobro medicinsko obravnavo. Za epilepsijo odraslih pa v Sloveniji nimamo niti četrtine evropskega povprečnega števila specialistov. Čakalna doba za magnetno resonanco glave v ljubljanskem Kliničnem centru je 390 dni, za videotelemetrijo je še daljša.

Oglašujte pri nas