marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Adventni venčki in koledarji

Fotolia

Beseda advent izhaja iz latinske besede adventus, ki pomeni prihod in označuje prihod odrešenika. Gre za čas pred Božičem, ko se pripravljamo na praznovanje Jezusovega rojstva, in ta čas označujejo adventni venčki in adventni koledarji.

Kdaj nastopi adventni čas?

Advent se prične z nedeljo, ki je najbližja godu svetega Andreja (30. november), to je prvega izmed Jezusovih apostolov, ter traja štiri nedelje. Prva nedelja je tako lahko že zgodaj, na primer 27. novembra – tako adventni čas traja 28 dni, ali pa pozno, šele 3. decembra – takrat traja adventni čas zgolj 21 dni. Adventni čas se konča po četrti nedelji, na božični večer (torej večer pred Božičem).

Pri pravoslavcih traja advent dlje, kar šest tednov.

Adventni venčki

Adventni venček oziroma adventna krona je tipičen adventni simbol, ki ga sestavljajo v venec oblikovani zimzeleni ter sveče. Klasičen venec ima štiri sveče – na prvo adventno nedeljo se prižge ena, na drugo dve, na tretjo tri ter na četrto štiri. Venec ima lahko tudi dodatno peto svečo (običajno belo), ki lahko stoji v njegovi sredini, ter se prižge na božični večer ali Božič.

Kljub temu, da smo danes mnenja, da je tipična božična barva rdeča, je pri vernikih v navadi, da so sveče božičnega venca lahko vijolične oziroma tri vijolične in ena rožnata. Vijolična je namreč liturgična barva v adventu ter pomeni spokornost.

Priprava božičnih oziroma adventnih venčkov venca sicer ni zelo star običaj, saj si ga je v začetku 19. stoletja izmislil Johann Hinrich Wichern, protestantski pastor, ki je tako želel otrokom olajšati odštevanje do praznikov. Njegov venec je imel štiri velike sveče za vsako nedeljo, vmes pa po šest majhnih sveč za vse druge dni.

Adventni koledar

Tako kot je bil otroškemu odštevanju sprva namenjen božični venec, lahko otrokom čas pričakovanja polepšamo tudi z adventnim koledarjem. Gre za koledar, ki označuje dni od začetka adventa do Božiča (torej gre v resnici za različno število dni – danes pa odštevamo 24 dni v decembru). Za okencem za vsak dan na koledarju se običajno skriva majhno darilce oziroma sladkarija, ki otrokom pomaga dočakati Božič, lahko pa gre tudi za kombinacijo pesmi in zgodb.

Adventni koledarji so bili prvotno poslikani s krščanskimi motivi, saj gre za odštevanje dni do praznovanja Jezusovega rojstva, danes pa jih ima večina bolj posvetne motive, na primer jelenčke in božična drevesca.

Prvi znani adventni koledar je bil ročno izdelan leta 1851, prvi tiskan koledar pa so leta 1902 ali 1903 naredili v Hamburgu.