Aditivi v živilih za otroke

mala deklica odpira jogurt Fotolia

Potrošniške organizacije in WHO pripravljamo mednarodni Kodeks trženja živil in brezalkoholnih pijač namenjenih otrokom ter opozarjamo na problematiko različnih oblik trženja, ki povečujejo tveganja za razvoj nezdravih prehranjevalnih navad in prekomerne telesne teže pri otrocih. Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) ugotavljamo, da na televiziji predvajajo največ različnih oglasov za čokolade, da kar dve tretjini pregledanih živil za otroke vsebuje več kot tri dodane aditive in arome ter da je v večini živil preveč maščob, sladkorja in/ali soli.

Spodbujanje nezdravih prehranjevalnih navad in prekomerna telesna teža sta pomembna dejavnika, ki vplivata na razvoj kroničnih bolezni (srčne bolezni, diabetes tip 2 in nekatere vrste raka). Tudi zato bo skupščina WHO v maju nadaljevala z razpravo o osnutku mednarodnega Kodeksa trženja živil in brezalkoholnih pijač namenjenih otrokom, ki so ga pripravile potrošniške organizacije. Iz predloga kodeksa izhaja, da je na vseh trgih preveč oglaševanja in drugih oblik promocije hrane in živil za otroke, da otroci zelo intenzivno doživljajo ta promocijska sporočila ter da tovrstno promoviranje živil dokazano vpliva na bodoče nakupne navade in prehranjevalne vzorce otrok. Poleg tega avtorji osnutka kodeksa navajajo, da je večina hrane, ki se oglašuje, energetsko prebogata, vsebuje preveč sladkorja, soli in/ali maščobe.

Breda Kutin, predsednica ZPS: "V Zvezi potrošnikov se pridružujemo našim stanovskim in drugim nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju zdravja, skupinam potrošnikov, prehranskim strokovnjakom in pediatrom ter podpiramo prizadevanja WHO, da se omeji tovrstno trženjsko prakso. Z ustrezno ureditvijo tega področja bi na eni strani prispevali k učinkovitejšemu preprečevanju in omejevanju kroničnih bolezni, na drugi strani pa tudi pripomogli k oblikovanju primerne globalne strategije o prehrani, telesni dejavnosti in zdravju." Poleg novega kodeksa pa WHO v sodelovanju s partnerji načrtuje vzpostavitev posebnega sistema prehranskih profilov, kar v praksi pomeni, da bo določeno, pri kateri pijači in hrani je prehranski profil manj ustrezen (prevelika vsebnost energije in/ali sladkorja in/ali soli in/ali maščobe).

Novi načini, kako priti do najmlajših

V tokratni raziskavi so se v ZPS osredotočili na pregled oglasov, ki jih vrtijo na naših televizijah in so neposredno namenjeni otrokom ali pa le-ti v njih nastopajo. Pregled je pokazal, da je število takšnih oglasov skozi leta ostaja približno enako - leta 2007 je bilo predvajanih 173 različnih oglasov, v 2008 162 in lani 178. V analizi so posebno pozornost namenili tudi pregledu predvajanja oglasov na izbranih treh televizijskih kanalih (TV Slovenija 1, POP TV, TV3) v izbranih treh dneh med 6. in 21. uro. V tem času je bilo predvajanih 99 oglasov za živila za otroke, povprečna dolžina oglasa je bila 17,6 sekunde, slabo tretjino oglasov pa so predvajali pozno popoldan ali zvečer. Pregled po posameznih oglaševanih izdelkih kaže, da se glavnina oglasov nanaša na čokolade, bonbone, mesne izdelke (salame), konzerve in paštete, šele nato sledijo mlečni izdelki. Le-teh je skozi leta vedno več, ni pa nujno, da se povečuje tudi pogostost njihovega pojavljanja.