Probiotiki in prebiotiki v živilih

ženska z jogurtom na žlici Fotolia

Probiotiki so specifični živi mikroorganizmi in če jih zaužijemo dovolj, imajo pozitiven učinek na zdravje. Prebiotiki pa so snovi, ki pospešujejo rast, razmnoževanje in aktivnost teh koristnih mikroorganizmov v naših prebavilih, bodisi tistih, ki se tam že običajno nahajajo, ali pa teh, ki jih mi kot probiotik vnesemo v organizem.

Probiotiki torej delujejo neposredno, prebiotiki pa posredno. Tako probiotiki kot prebiotiki vzdržujejo uravnoteženo črevesno mikrobioto (skupnost vseh bakterij v določenem okolju) in s tem ohranjajo prebavni trakt v optimalnem stanju. Če se ravnovesje poruši, denimo zaradi okužbe, vnetja, terapije z zdravili ali stresa, pa tudi pomagajo pri hitrejši ponovni vzpostavitvi normalnega stanja.

»Probiotiki in prebiotiki imajo številne koristne učinke. Vplivajo na presnovo v črevesu in na imunski odziv. Nekateri dokazano povečujejo odpornost organizma, drugi olajšajo potek nekaterih bolezni (npr. driske, funkcionalnih prebavnih motenj, nekaterih alergijskih bolezni) ali zmanjšujejo možnosti za njihov pojav (npr. drisk ob zdravljenju z antibiotiki ali na potovanjih). Morda probiotiki in prebiotiki res niso nujni, vsekakor pa so ob načinu sodobnega življenja in prehranjevanja lahko zelo koristni,« je dejal doc. dr. Rok Orel, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za gastroenterologijo, hepatologijo in nutricionistiko na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.

Pro- in prebiotični izdelki se torej uvrščajo med funkcionalna živila (živila, ki imajo poleg prehranske vrednosti tudi koristi za zdravje).

Kaj bi morala vsebovati dobra označba probiotičnega izdelka?

Potrošniške organizacije se v EU zavzemajo za dosledno, korektno in potrošnikom razumljivo označevanje probiotičnih izdelkov, saj to zagotavlja varnost in funkcionalnost izdelka. Ustrezna označba probiotičnega izdelka bi morala po podatkih asist. dr. Tanje Pajk Žontar, univ. dipl. ing. živ. tehn., z Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave vsebovati naslednje informacije:

-opombo, da so prisotne žive bakterije,

-znanstveno pravilno poimenovanje rodu in vrste bakterij,

-število posameznih bakterij v svežem izdelku in proti koncu izteka roka uporabnosti,

-število bakterij naj bi bilo zapisano v potrošniku razumljivih enotah in strokovno pravilno,

-minimalno število bakterij, ki še zagotavlja koristne učinke za zdravje,

-priporočeno dnevno količino izdelka, s katero je še dosežen zdravstveni učinek,

-zdravstvene trditve, ki morajo biti dokazane s kliničnimi raziskavami na ljudeh in za vsak izdelek posebej (ne samo za mikroorganizem),

-opozorilo, kakšne so posledice prekomernega uživanja izdelka.

Večina potrošnikov probiotikov ne pozna dovolj dobro

A uredbe so eno, ozaveščenost potrošnikov pa čisto nekaj drugega. »Manjše ankete, ki smo jih opravili, so pokazale, da večina potrošnikov že ve, da so probiotiki mikroorganizmi, da so koristni za prebavo, za preprečevanje drisk in ob terapijah z antibiotiki … Vendar pa so ob naštevanju probiotičnih izdelkov poleg najbolj oglaševanih naštevali tudi različne mlečne izdelke, običajna fermentirana živila (jogurt, kislo mleko ...) in druge izdelke, ki nimajo nič skupnega s probiotiki. Prepričana sem, da večina povprečnih potrošnikov ne ve, da se probiotične bakterije po svojih učinkih razlikujejo, še manj pa, da se razlikuje sestava mikrobiote med ljudmi, zato so lahko posamezni probiotiki za enega bolj, za drugega pa manj učinkoviti,« pravi prof. dr. Irena Rogelj.

Razlikujejo se tudi kriteriji, na osnovi katerih potrošniki izbiramo živila. »Žal danes na izbiro živil zelo pomembno vpliva cena. A včasih veljavno pravilo, da za nizko ceno stoji manj kakovosten izdelek, danes ne drži več. Vse več ljudi se zaveda pomena uravnoteženega prehranjevanja, zato pred nakupom živil preberejo označbe, tako sestavine izdelka kot prehransko tabelo, informacije pretehtajo in se šele nato odločijo, ali bodo izdelek kupili. Pri izbiri prehranskih dopolnil pa se pred nakupom posvetujejo s farmacevtom ali zdravnikom in le-teh ne uživajo po lastni presoji. Na izbiro živil nenazadnje vplivata tudi embalaža in oglaševanje, ki je lahko zelo agresivno,« ocenjuje asist. dr. Tanja Pajk Žontar.