marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Svetovni dan boja proti aidsu (1. december)

Pošlji prijatelju

moški in ženska z rdečima pentljamaFotolia

Število okuženih s HIV v Sloveniji narašča, čeprav je še vedno okužena manj kot ena oseba na 1000 prebivalcev. Skupno je bilo v obdobju zadnjih desetih let (2000 – 2009 in do 22. novembra letos) prepoznanih 323 primerov novih diagnoz okužbe s HIV, medtem ko je umrlo 28 bolnikov z aidsom.

Letos, do vključno 22. novembra, je bilo Inštitutu za varovanje zdravja RS prijavljenih 30 primerov novih diagnoz okužbe s HIV, 11 manj kot v enakem obdobju lani in 18 okužb manj kot v celotnem letu 2009. Moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, nosijo največje breme okužb s HIV.

(Vir: Inštitut za varovanje zdravja RS)

HIV in aids

Aids je ime za hudo obolenje, sindrom pridobljene imunske pomanjkljivosti (v angleščini Acquired Immune Deficiency Syndromme). Bolezen povzroči HIV, virus človeške imunske pomanjkljivosti (v angleščini Humman Immunodefficiency Virus), ki napade in uniči določene bele krvničke, ki so pomembne za odpornost proti nalezljivim boleznim in nekaterim rakavim obolenjem.

Pri 50 do 90 % okuženih se prvi simptomi in znaki okužbe s HIV pokažejo kot akutni sindrom HIV. Od rizičnega dogodka do pojava akutnega sindroma HIV običajno mine čas od enega do šest tednov. Težave, ki jih navajajo okuženi, so lahko zelo različne; od blagih, prehladu podobnih znakov z otečenimi bezgavkami, do srednje težkih, podobnih gripi, razvije pa se lahko tudi vnetje možganskih ovojnic itd.

Najpogosteje imajo bolniki povišano temperaturo, se potijo, bolijo jih mišice, povečajo se jim bezgavke, navajajo slabost, lahko imajo tudi drisko, pogosto se pojavijo rdečkasti izpuščaji in ranice na koži, v ustih ali zadnjiku. V 2 do 4 tednih večina težav mine, utrujenost pa lahko traja še mesece.

Nato je lahko okuženi več let brez težav. Nekoliko pogostejše so lahko glivične okužbe, nekatere kožne težave, povečane bezgavke pa lahko ostanejo še iz časa akutnega sindroma HIV. Vendar pri nezdravljenih imunski sistem nezadržno propada, zato vse pogosteje nastajajo številne infekcije in obolenja, ki bi pri zdravih osebah potekala bistveno lažje ali pa se sploh ne bi razvila. Kožne težave se poslabšajo (izpuščaji, razjede, ponavljajoči se herpes, glivične okužbe ustne votline, spolovila itd.), zelo pogosti so kondilomi (anogenitalne bradavice) zadnjika in spolovila, pojavljajo se atipične pljučnice, hujšanje, driske in rakava obolenja (Kaposijev sarkom, limfomi, rak zadnjika itd.), okvare živčevja in v končni fazi popolna shujšanost, napredovanje rakavih obolenj in demenca AIDS. Posledice okužbe HIV se lahko odrazijo na vseh organskih sistemih.

Pri nezdravljenih se AIDS običajno razvije približno 10 let po okužbi s HIV.

Zdravila?

V začetku drugega tisočletja še vedno nimamo zdravil, s katerimi bi lahko pozdravili okužbo s HIV ali aids. Tudi cepiva, s katerim bi lahko preprečili nove okužbe s HIV ali upočasnili razvoj bolezni, nimamo.

Okužba z virusom HIV je v razvitih državah postala kronično obolenje, ki ga je z discipliniranim jemanjem zdravil in rednimi kontrolami pri specialistih mogoče obvladati.

Zelo pomembno je, da se okužba odkrije čim prej.

Z zgodnjo diagnostiko okužbe s HIV in sodobnim zdravljenjem – visoko aktivno antiretrovirusno terapijo (HAART) – se v zadnjih letih uspešno ohranja zadovoljiv imunski sistem, saj se s kombinacijo zdravil zavira razmnoževanje virusa in s tem omogoča bolj kakovostno življenje okuženim, bistveno pa se je podaljšalo tudi življenje že obolelih za aidsom. Omenjeni spodbudni rezultati kljub temu še zdaleč niso razlog za rizično spolno vedenje.

Dejstvo je, da je AIDS praviloma smrtna bolezen in da cepiva proti virusu HIV ni. Ko se enkrat okužite, okužbe ni več mogoče pozdraviti in vas spremlja vse življenje.

Več informacij: www.stop-aids.si

Oglašujte pri nas