marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Razlike med bankami – kje dobite največ?

Pošlji prijatelju

ženska ob bankomatuFotolia

V Zvezi potrošnikov Slovenije pozorno spremljajo stroške poslovanja potrošnika z bančnim računom. Kot opažajo, cene v plačilnem prometu konstantno rastejo že približno od konca leta 2005, torej od začetka prehoda na evro. Pri tem prednjačijo večje banke, manjše pa jim sledijo. Višanje in uvedba dodatnih provizij je za banke zelo donosen vir prihodkov, od potrošnika pa je odvisno, kaj bo storil. Zamenjava banke je preprosta, prihranki pa za potrošnika lahko zelo veliki. Na spletni strani www.zps.si so brezplačno dostopni kalkulatorji in primerjalniki, kjer lahko potrošniki primerjajo stroške poslovanja z osebnim računom, ponudbe stanovanjskih kreditov, obrestne mere za depozite ipd. V avgustu so vzeli pod drobnogled obrestne mere za depozite in stroške poslovanja z osebnim računom.

Najceneje preko spleta, najdražje preko bančnega okenca

Kljub določenim avgustovskim pocenitvam pa primerjalnik ZPS poslovanja z bančnim računom kaže, da so razlike med stroški poslovanja pri različnih bankah še vedno zelo visoke, tako da se zamenjava vsekakor splača. Na spletnih straneh ZPS so v tabelah ponazorili letne stroške poslovanja za potrošnika, ki posluje na bančnem okencu, in potrošnika, ki uporablja spletno banko. Oba potrošnika mesečno plačata dva plačilna naloga in štiri posebne položnice, po eno direktno bremenitev in trajni nalog, trikrat dvigneta denar na bankomatu druge banke in uporabljata kartico z odloženim plačilom. Prihranki so veliki – s prehodom od najdražje k najugodnejši banki bo potrošnik, ki posluje na bančnem okencu, prihranil do 146 evrov (na letni ravni), potrošnik, ki posluje preko spleta, pa do 60 evrov (na letni ravni).

Primerjava in zamenjava se splačata!

Ker se pri poslovanju z banko po količini in tipu plačil med seboj razlikujemo, lahko potrošniki svoje podatke vnesejo v primerjalnik na spletni strani www.zps.si in preverijo svoj prihranek. »Banke so odkrile, da so provizije zelo donosen posel, to je razvidno tudi iz deleža provizij v prihodkih bank v odnosu do obrestnih prihodkov. Pri zviševanju cen računajo na to, da nekajcentni dvigi cen posameznih plačil potrošnikov ne bodo preveč razburili, medtem ko je primerjava dejanskih stroškov poslovanja, zaradi velike množice različnih provizij, otežena. Poleg podražitev banke vedno pogosteje uvajajo plačljivost storitev, ki so bile do sedaj brezplačne, in potrošnikom prodajajo pakete dodatnih storitev, ki jih ta morebiti sploh ne potrebuje,« izpostavlja strokovnjak za finance pri ZPS Boštjan Krisper in dodaja: »Slovenski potrošniki v EU kontekstu za vsakodnevno poslovanje z banko plačujemo zelo veliko, tudi do nekajkrat več kot v nekaterih razvitih državah. Vendar višje cene storitev nikakor niso odraz višje kakovosti storitev. Z dobički iz tega področja banke predvsem pokrivajo izgube iz preteklih let, ki so jih s slabim poslovanjem zakrivile same.«

Tudi prihranki rastejo različno – primerjajte obrestne mere za vaš depozit!

Ponudbo depozitov v ZPS primerjajo vsak drugi mesec. V primerjavi z junijsko ponudbo je devet bank obrestne mere depozitov zvišalo, pri dveh bankah pa je ponudba manj ugodna. »V ZPS potrošnikom svetujemo, da pred sklenitvijo depozita preverijo ponudbo pri konkurenci in da ne ostajajo zvesti izbrani banki za vsako ceno,« poudarja Boštjan Krisper. Potrošniki, ki npr. razmišljajo o trimesečnem varčevanju, si najvišjo obrestno mero lahko obetajo pri Probanki, ki ponuja 2,5 odstotne obresti, tisti, ki se odločajo za nekoliko daljše, enoletno obdobje, pa bodo svoje prihranke najbolj oplemenitili z izbiro depozita pri Factor banki ali Probanki s 3,3 odstotno obrestno mero.

Zveza potrošnikov Slovenije, sporočilo za javnost, avgust 2011

Oglašujte pri nas