marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Projekt Vrečka na vrečko

Fotolia

V Sloveniji količine odpadkov naraščajo, od leta 2002 do 2008 so narasle za 55 %. Večino odpadkov odložimo na odlagališčih, kar je najslabši možni način ravnanja z odpadki. S tem zavržemo naravne vire, ki jih je na zemlji omejeno. Za življenje, kot ga živimo danes, bi potrebovali 2.5 Zemlje in ne le eno. Moramo se začeti obnašati bolj racionalno.

Najboljši odpadek je tisti, ki ne nastane. Projekt Vrečka na vrečko opozarja, da je prišel tudi v Sloveniji čas za to, da se lotimo preprečevanja nastajanja odpadkov, ki ga EU zakonodaja opredeljuje kot prioritetni način ravnanja z naravnimi viri. V Sloveniji na leto porabimo od 150 do 300 plastičnih vrečk na osebo, ki jih v povprečju uporabljamo le okoli 20 min. Zakaj, ko pa lahko namesto vseh teh uporabimo le eno. S tem prispevamo k ohranitvi naravnih virov, varčujemo z energijo, potrebno za proizvodnjo plastičnih vrečk, poleg tega pa prispevamo k temu, da se odlagališča počasneje polnijo. In še Slovenija bi bila veliko bolj čista, saj plastične vrečke ne bi več v tako velikih količinah krasile obrežij rek. V Sloveniji recikliramo le 3-4% plastičnih vrečk, kar pomeni, da ostale končajo na odlagališčih in v naravi. Plastične vrečke se razkrajajo tudi do 1000 let in predstavljajo grožnjo za naravo ter za zdravje ljudi in živali. Pri tem velja poudariti tudi, da so vrečke narejene iz neobnovljivih surovin, kot sta nafta in zemeljski plin.

Alternativa plastičnim vrečkam

Namesto uporabe plastičnih vrečk se tako spodbuja uporabo platnenih vrečk za večkratno uporabo, velik poudarek pa je tudi na ozaveščanju ljudi o pomenu varovanja okolja in narave. In kakšna je alternativa plastičnim vrečkam? Mnogi posamezniki dokazujejo, da plastičnih vrečk v resnici ne potrebujemo. Alternative plastičnim vrečkam so: košare, vrečke iz blaga, torbe ali pa škatle, ki jih ima vsaka trgovina ogromno. V mnogih državah in mestih po vsem svetu (Irska, San Francisco, Melbourne, Kitajska, Izrael, Južna Afrika) so plastične vrečke prepovedali ali pa je potrebno zanje plačati okoljsko takso, ki ljudi vzpodbudi, da dobro premislijo, preden vrečko kupijo. Največ vrečk namreč v Sloveniji razdelijo trgovine brezplačno. V društvu si prizadevamo za prenos dobre prakse iz Irske, ki je leta 2002 uvedla okoljsko takso na plastične vrečke v višini 33 centov. Takso se plača le za plastične vrečke, ki jih trgovci delijo brezplačno pri blagajni in ne za tiste, v katere damo meso, sadje in zelenjavo.

V primeru Irske je delež uporabe plastičnih vrečk v nekaj tednih padel za 94 %. Kljub začetnemu nasprotovanju trgovcev, je sedaj večina trgovcev postala velik zagovornik takse, saj je Irska od uvedbe takse bolj čista dežela.

Društvo Ekologi brez meja

Društvo Ekologi brez meja je neprofitno združenje, ki si prizadeva izboljšati stanje okolja s poudarkom na področju ravnanja z odpadki. To dosega s spodbujanjem sodelovanja ter aktivacije posameznikov in organizacij v njihovem lokalnem okolju.

Spletna stran: www.ebm.si

Sporočilo za javnost, Ekologi brez meja, november 2010