marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Pravila za varno pot v šolo

MN

Pričetek novega šolskega leta prinaša našim otrokom novo nevarnost – promet. Pa ne le tistim, ki se z rumeno rutico okoli vratu prvič podajajo v šolo. Naše cesto se nevarne prav vsem otrokom, saj ti zaradi svoje višine precej slabše vidijo dogajanje na cesti, hkrati pa slabo presojajo oddaljenost in hitrost avtomobilov ter se hitro zamotijo ter posvetijo zanimivostim ob cesti, namesto, da bi se osredotočili na vozila. Otroška nezmožnost, da bi bili pri miru in osredotočeni, pa pomeni še nekaj – da čez cesto pogosto stečejo.

Najpomembnejša je vidnost

Zaradi že omenjenih lastnosti otrok, je izjemnega pomena, da so naši najmlajši v prometu dobro opazni – to pomeni, da ne bodo odvisni zgolj sami od sebe, temveč bodo lahko na njih bolje pazili tudi drugi udeleženci v prometu, torej vozniki. Otroci naj zato vedno nosijo svetla oblačila oziroma oblačila živih barv. Na kapici, nahrbtniku, jakni in čevljih naj imajo odsevne trakove, če pa takšnih oblačil nimajo, naj nosijo odsevne trakove, ki se pripnejo kot zapestnice. Nujna oprema, vsaj za prvošolčke in drugošolčke, je seveda rumena rutica, v megli, mraku ali ob drugih razlogih za slabšo vidljivost pa je obvezna še kresnička. Odsevniki in kresnička pridejo še posebej prav pozimi, ko je dan kratek.

Pravilno obnašanje v prometu

Otroka morate poučiti, kakšna so v prometu pravila za pešče. Vedno naj hodi po pločniku, vendar nikoli po njegovem robu, temveč po zunanji strani, da je od ceste oddaljen. Kadar pločnika ni, naj hodi po levi strani ceste – tako bo videl avtomobile, ki mu prihajajo naproti, ter se jim bo lahko umaknil. Hoja po desni je dovoljena le izjemoma – na primer tam, kjer je leva stran nepregledna.

Če otrok hodi v šolo peš skupaj s prijatelji, naj se prav vsi držijo teh pravil, opozorite pa jih tudi, da naj na cesti brez pločnika ne hodijo vštric, temveč raje eden za drugim.

Varno prečkanje ceste

Preden prične otrok v šolo hoditi sam, ga nekajkrat pospremite, pri tem pa mu povejte, kje so najprimernejša in najbolj varna mesta za prečkanje ceste (tudi tam, kjer ni zebre). Otrok naj nikoli zgolj lahkotno ne pogleda levo in desno ter prečka cestišče, temveč naj se pred prečkanjem dejansko popolnoma ustavi. Ko preverja, ali je pot prosta, naj v levo in desno obrne celotno glavo, ne pa zgolj pogleda. Opozorite ga tudi na vse nevarnosti – parkirana vozila, na primer. V slabem vremenu ne pozabite, da ga je treba opozoriti na to, da bora biti bolj previden zaradi spolzkega cestišča oziroma da mu lahko pogled ovira dežnik oziroma pelerina, pozimi pa kupi spluženega snega.

Da bi otrok varno prečkal cesto, potrebuje kar nekaj vaje – še zlasti to velja za najmlajše, ki ne ločijo pojmov levo in desno, ter se lahko pravil zato naučijo le skozi prakso.

Otrok naj prečka cesto, kadar ni vozil niti z leve niti z desne oziroma takrat, ko avtomobil ustavi in mu jasno pokaže, da mu daje prednost. Takrat naj pogleda levo, desno in še enkrat levo (ker najprej prečka pot vozilom z leve), se odpravi do sredine cestišča in tam še enkrat pogleda desno (ker bo prečkal pot še vozilom z desne). Pomembno je, da čez cesto ne teče, temveč normalno hodi, saj bodo imeli vozniki tako več časa, da ga opazijo in jim ne bo kar naenkrat »skočil pred avto«.

Zebra in semafor

Cesto je najbolje prečkati na mestih, ki so temu namenjena. Kadar je prehod označen z zebro, naj otrok hodi po desni strani zebre – tako bo čim dlje od avtomobilov, leva pa je tudi rezervirana za pešče, ki prihajajo iz nasprotne smeri.

Tam, kjer so postavljeni semaforji, ni prečkanje varnejše, a veljajo enaka pravila – otrok naj vseeno pogleda levo in desno, saj lahko kakšen avto semafor tudi spregleda, ali pa se v križišču vključuje na cesto po posebnem pasu za zavijanje desno, kjer semaforja pogosto tudi ni.

Pa varno pot v šolo!