marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Pravična trgovina

Pošlji prijatelju

ženska z globusom v roki pije kavoFotolia

Gotovo ste že slišali za Pravično trgovino oziroma »Fair Trade«, vendar so pri nas trgovine z izdelki, ki nosijo ta certifikat, še precej redke. In tudi ozaveščenih kupcev, ki jim ni vseeno, zaenkrat še ni veliko – a na srečo njihovo število tudi pri nas narašča. Gotovo pa bo »pravičnih kupcev« še več, če se bodo ljudje le seznanili s tem, kaj Pravična trgovina sploh pomeni in kaj ponuja.

Kaj je pravična trgovina?

Pravična trgovina oziroma »Fair Trade« je trgovinsko partnerstvo, ki temelji na dialogu, transparentnosti in spoštovanju, ki omogočajo enakovrednost v mednarodni trgovini. Marginaliziranim proizvajalcem omogoča razvoj, saj jim nudi boljše pogoje za trgovino ter skrbi za pravice delavcev. Pravična trgovina je nasprotje zahodnega potrošništva, saj zahteva spremembe v trgovanju ter proizvajalce ozavešča in jim nudi pravičen zaslužek, s čimer jim pomaga, da premagajo ranljivost ter izkoriščanost ter so zmožni sami poskrbeti za svoje preživetje. Nudi jim lastništvo v organizaciji, ki deluje kot lokalna »zadruga«, s čimer lahko bolje nastopijo na globalnem trgu.

Če povemo bolj konkretno: Pravična trgovina skrbi, da revni proizvajalci kave ali čaja ne bodo ostali obubožani ter izkoriščani, medtem ko si veliki trgovinski holdingi nabirajo milijone. Pravična je, ker proizvajalcem omogoča pravičen zaslužek in jim nudi človeka dostojno življenje. Hkrati pa je kupec lahko prepričan, da je dobil kakovosten proizvod in ob njegovi uporabi, na primer pitju kave, se mu ni treba obremenjevati, da sam uživa ob dobri kavi, medtem ko proizvajalec te kave nima niti za osnovno preživetje – večina izkoriščanih proizvajalcev v revnih deželah mora namreč kljub trdemu delu od zore do mraka še vedno preživeti z manj kot dvema dolarjema na dan.

Kako je nastala Pravična trgovina?

Pravično trgovino poznamo od leta 1988, ko je oznaka nastala pod pokroviteljstvom nizozemske razvojne agencije Solidaridad. Prvi proizvod je bila kava iz Mehike, ki so jo prodajali v nizozemskih trgovinah, imenovala pa se je Max Havelaar – po fiktivnem nizozemskem karakterju, ki se je boril proti izkoriščanju pobiralcev kave v nizozemskih kolonijah. Idejo so hitro sprejele tudi druge evropske države (Belgija, Švica, Danska; Norveška, Francija, Nemčija, Avstrija, Luksemburg, Italija …) ter nekatere druge države (ZDA, Kanada, Japonska), zato je leta 1997 v nemškem Bonnu nastal mednarodni center »Fairtrade Labelling Organizations International« (FLO). Leta 2002 je nastala oznaka oziroma logotip Pravične trgovine, ki pomaga, da njihove izdelke na policah v trgovini lažje opazimo.

Prvotno se je Pravična trgovina nanašala zgolj na kmetijske proizvode, na primer kavo in čaj, saj imajo ti največji vpliv na življenje ljudi v nerazvitem svetu. Danes pa Pravična trgovina obsega veliko različnih proizvodov – celo nogometne žoge! (In ja, Pravična trgovina ne dovoli otroškega dela.) Najbolj razširjeni in znani proizvodi sicer ostajajo tisti s področja kmetijstva: kava, čaj, kakav, banane, bombaž, rože, sveže sadje, med, sokovi, riž, zelišča in začimbe, sladkor, vino …

Kakšni so standardi?

Za Pravično trgovino veljata dve vrsti standardov. Prvi so namenjeni posameznikom, ki delajo skupaj in se združujejo v »zadruge« oziroma druga demokratično organizirana združenja. Drugi veljajo za delavce ter njihove delodajalce, ki plačujejo pravične plače, dovoljujejo sodelovanje v sindikatih, zagotavljajo zdravstvene in varnostne standarde ter po potrebi delavcem zagotavljajo primerna bivališča.

Oglašujte pri nas