Naučite otroke ravnati z denarjem

deklica drži šop bankovcev po 100 evrov Fotolia

Otroci, ki doma v hranilnik spravljajo kovance, običajno ne vedo, koliko so ti vredni. Prepričani so, da imajo veliko denarja, saj gledajo zgolj na število kovancev. In če jim rečemo, da je za stvar, ki jo želijo, potrebnega res zelo veliko denarja, se običajno odzovejo z »Koliko? A milijon evrov?«

Otroke je seveda treba naučiti ravnati z denarjem. Tako je smiselno otrokom takoj ob vstopu v osnovno šolo začeti dajati skromno žepnino – zaradi nje bodo razmišljali, ali naj varčujejo za kolo, ali naj je del zapravijo za sličice, ali naj prijatelju plačajo sladoled … Tako se bodo navadili, da denar ne raste na drevesih (oziroma ga iz bankomata ne moreš dvigniti neomejeno količino), pa še kaj drugega koristnega se lahko sproti naučijo.

Razumevanje denarja glede na starost otroka

Dojenčki in enoletniki z denarjem seveda še nimajo kaj početi, kovanci pa so zanje tudi nevarni. Vendar pa se na denar privajajo – zanje so kovanci zanimiva, bleščeča prepovedana stvar. Ko otroci nič več ne dajejo vsega v usta, se lahko (pod vašim nadzorom) pričnejo igrati s kovanci. Že pred četrtim letom bodo uživali, če bodo lahko kovance sortirali iz kupčka po barvah in velikosti, prat tako pa jih bodo radi zlagali enega na drugega in tako delali stolpe. Četudi otroci pri tej starosti vrednosti kovancev ne poznajo, bodo ob igri s kovanci radi šteli in izgovarjali številke – tega se pač naučijo iz opazovanja odraslih.

Pri štirih ali petih letih otroci že znajo šteti, zato je zdaj potrebno pričeti z razlago vrednosti – dva kovanca za 10 centov sta vredna enako kot kovanec za 20 centov in tako naprej. Seveda morate imeti pri tem veliko potrpljenja, kajti število 100, kolikor je centov v evru, je za otroke precej nepojmljivo. Otroci se bodo kljub temu veliko naučili, če bodo imeli možnost »prakse« - naj kdaj sami plačajo sladoled ali sok, doma pa se pogosto igrajte trgovino.

Med šestim in osmim letom otroci že veliko bolje razumejo, kako se denar zasluži, vendar jih pogosto še vedno zmoti dejstvo, da prihaja med vrednostjo reči in njihovim videzom do tolikšnih odstopanj. Kako je lahko cel zavojček bonbonov vreden manj kot dve ročno izdelani čokoladni pralini? Prav tako jim ni jasno, kaj je to inflacija, zato bodo težko razumeli, da je kepica sladoleda pred nekaj leti stala zgolj 20 centov, sedaj pa stane kar cel evro.

Ko otroci že dobro obvladajo matematiko, torej nekje po devetem ali desetem letu, se prične pravo razumevanje vrednosti denarja – za to je pač potrebno poznati tudi ulomke in decimalna števila. Otroku jih lahko približajte z razlago, da sta v enem evru dva kovanca za petdeset centov, ki predstavljata polovici, deset kovancev za deset centov, ki predstavljajo desetini … Seveda se ne boste mogli izogniti vprašanju, zakaj vrednost reči vedno označujemo tudi s stotinami evra, pri nakupu goriva na črpalki pa uporabljajo tisočine – in kako za tisočine sploh plačamo, če pa ne obstajajo kovanci za tisočinke evra?

Pri enajstih ali dvanajstih letih otroke zanimajo že tudi nekoliko »večja« vprašanja. Kaj pomeni to, da ima mamica kredit za avto? Zakaj pravi, da je v minusu? Je banka res lastnica hiše, ker imamo na njo hipoteko? Plačamo s kreditno kartico tedaj, ko nimamo denarja? Precej se ukvarjajo tudi s tem, da imajo nekateri več denarja kot drugi – zakaj ima sošolec lahko drag telefon, drugi pa ne; zakaj moramo prispevati za UNICEF, ko pa nimamo za nov avto? Ta vprašanja izkoristite tako za razlago »ekonomije« kot za to, da otroka poučite o vaših družinskih vrednotah.

Otroka naučite dobrodelnosti

Otrok naj si izbere organizacijo, ki ji bo včasih namenil del svojega denarja iz hranilnika ali od žepnine. Poučite ga, kaj organizacija počne in komu namenja denar, ter na spletu spremljajte, kam so dejansko šli prispevki – otrok bo navdušen, da je pomagal prizadetim v potresu ali da so tudi njegov denar v bolnišnici porabili za novo aparaturo za zdravljenje.

Otrok naj se nauči podarjati tudi svoje stvari, ki jih ne potrebuje več – oblačila, igrače, knjige …

Varčevanje za otroke

Si otrok nadvse želi novega kolesa ali kotalke? Potem naj varčuje. Tako se bo naučil svojo lastnino ceniti – vedel bo, koliko časa je varčeval zanjo.

Otrok naj varčuje na bančnem računu. Tako bo spoznal delovanje banke in se naučil, kaj vse se tam dogaja, poleg tega pa mu bo v veliko zadovoljstvo tudi »pisni dokaz«, koliko denarja je privarčeval.

Zbiranje kovancev

Numizmatika se večini odraslih ne zdi hobi, s katerim bi se ukvarjali, za otroke pa je izjemno zanimiv, saj goji tako zanimanje za zgodovino kot geografijo, matematiko, jezike in trgovino. Kovanci iz različnih dežel so poleg tega lahko tudi odlični spominki na kraje, ki jih je otrok obiskal.

Žepnina

Otroci morajo imeti žepnino – najbolje je pričeti z majhnimi mesečnimi zneski, ko otrok vstopi v prvi razred (10 evrov je dovolj). Tako se otroci namreč naučijo, da je denar »prava stvar«, ne pa nekaj namišljenega in neoprijemljivega. Seveda pa v zameno za žepnino lahko tudi vi kaj pričakujete – z otrokom se dogovorite, koliko denarja lahko zapravi, koliko ga bo dal v dobrodelne namene ter koliko ga mora privarčevati (in dati zraven za kolo, če ga res želi dobiti). Starejši otroci naj za denar od žepnine seveda skrbijo sami, denarnico z žepnino mlajšega otroka pa imejte v svoji torbici kar vi – otrok pač še nikamor ne hodi sam in kadar si bo želel kaj kupiti, boste gotovo poleg, da mu boste dali denar in svetovali, ali je nakup primeren ali ne.

Večno vprašanje je, ali si morajo otroci žepnino prislužiti s pospravljanjem sobe in gospodinjskimi opravili. Odgovor je: ne! Gospodinjska opravila so del družinskega življenja, v katerem si medsebojno pomagamo in skrbimo, da je dom urejen ter nam je vsem lažje. Saj tudi vi niste plačani, če skuhate ali pomijete posodo. Vsekakor pa naj dobi dodatek k žepnini, kadar opravi delo, ki sicer ni na njegovem seznamu gospodinjskih opravil – če mora običajno pospraviti sobo, pripraviti mizo in pobrisati prah, mu lahko ponudite plačilo, če bo pomagal pomiti okna ali opral avto (to seveda velja za večje otroke).