marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

“Naj” knjige za ženske – darila za prijateljice

MN

Božiček je že obdaril družinske člane in sorodnike, prelom leta in novoletne zabave pa so čas, ko se vse rade dobimo tudi s prijateljicami – tistimi, ki jih vidimo vsak dan, pa tudi tistimi, ki jih srečamo zgolj ob posebnih priložnostih, a niso zato nič manj posebne. Če ne veste, kaj bi jim podarili, imamo pravo stvar: seznam ženskih knjig, ki so se nam v tem letu najbolj vtisnile v spomin in so tako noro dobro branje, da ga ne moreš odložiti dolgo v noč.

Charlaine Harris: Mrtvi do mraka

Mettis Bukvarna

Allan Ball, ki je po knjigi ustvaril priljubljeno serijo Prava kri, je zapisal: »Mrtvi do mraka je knjiga, ki si jo z veseljem položite na nočno omarico z namenom, da boste pred spanjem prebrali eno poglavje. A zgodi se vam, da jih, kot bi mignili, preberete sedem.« In tako se je zgodilo tudi pri nas – knjigo je pač nemogoče odložiti, pa četudi sicer niste ljubitelj zgodb o vampirjih.

Zgodba o natakarici Sookie, ki se zaljubi v vampirja Billa in z njim spoznava nočni svet, je napeta od prve do zadnje strani. Všeč bo tudi tistim, ki nadaljevanke niso gledali (morda pa jo še bodo). Na kožo je pisana vsem tistim ženskam, ki so pogumne in nekoliko odstopajo od povprečja – tako kot Sookie, ki ve, da je natakarica, a hkrati tudi, da je čisto drugačna natakarica.

Mrtvi do mraka je ljubezenska zgodba, ki je po celem svetu povzročila norijo in sprožila pravi val romanov ter knjig o vampirjih, volkodlakih ter z drugih bajeslovnih bitjih, ki nas hkrati tako strašijo kot dražijo.

Mary Ann Shaffer, Annie Barrows: Guernseyjevsko društvo za književnost in pito iz krompirjevih olupkov

Sanje

Že naslov vam pove, da to ni čisto vsakdanja knjiga. Je roman v obliki duhovitih pisem, ki govori o času po drugi svetovni vojni – vendar je konec vojne zgolj kulisa za pripoved o emancipirani pisateljici, ki na otoku Guernsey spozna kup nenavadnih ljubiteljev literature. Takšnih, ki sicer redijo prašiče in kuhajo čarobne zvarke. Nič čudnega, da so tako posebni, ko pa je poseben tudi otok – in ta v nekaj mesecih popolnoma spremeni tudi pisateljico Juliet, s katero se boste gotovo tako smejali kot jokali.

Juliet je za tiosti čas precej nenavadna – težko bi z drugimi besedami opisali pisateljico, ki je vajena pisanja zgodb pod moškim psevdonimom in ki na predstavitvi knjige v kakšnega zoprnega kritika vrže čajnik. A ko se na sledi za zgodbo preseli na otok Guernsey, se izkaže, da so tudi otočani tako posebni, da sama prav nič več ne izstopa.

Juliet med odkrivanjem zgodbe o pogumni mladi otočanki najde nov dom in nov pogled na svet, zaradi katerega celo zavrne bogatega, uglednega in šarmantnega snubca, s katerim bi lahko preživela svoje življenje v popolni idili. No, pravzaprav je vse odvisno od tega, kaj je za koga idila – za ene bogato in lagodno življenje, za Juliet pa »nor« otok.

Elizabeth Gilbert: Za vedno?

Mladinska knjiga

Nadaljevanje uspešnice »Jej, moli, ljubi«, ki ga lahko berete tudi brez poznavanja prve knjige, je bilo za nas popolno presenečenje – in očitno tudi za založnika ter prodajalne, saj je knjigo v teh prazničnih dneh kar težko dobiti in se prodaja za med.

Liz, Liz, Liz ... Kaj naj rečemo o njej? Trmoglava pisateljica, ki je našla ljubezen svojega življenja. A ker sta šla v preteklosti oba z njenim brazilskim ljubimcem skozi težko ločitev, sta se dogovorila, da se nikoli, nikdar in za nič na svetu ne bosta poročila. Potem pa se med njiju postavi ameriška birokracija, ki seveda nima razumevanja za tujce ter za njuno ljubezen. In preostane jima zgolj eno: poroka. Čeprav jima je že ob misli na to pošteno slabo.

Na srečo traja zelo dolgo, preden jima ameriške oblasti poroko sploh dovolijo, zato se morata do takrat potepati po svetu, kajti Felipeju je vstop v ZDA prepovedan. In tako ima Liz dovolj časa, da poroke predela in prežveči po dolgem in počez. Kaj sploh je poroka? Kaj spremeni v partnerskem življenju? Kakšne so bile poroke nekoč? Zakaj je bila Cerkev včasih strogo proti porokam, danes pa jih zagovarja? ...

Knjigo bi morala prebrati vsaka samska, zaljubljena, poročena, ločena oziroma kar kakršna koli ženska, ki si želi uspešno partnerstvo. Knjiga je kljub temu, da vodi k poroki, namreč pravastreznitev glede utopičnih pričakovanj o »živela sta srečno do konca svojih dni« ter vsega drugega, kar so o partnerstvu in zakonskem življenju vcepili v naše glave.

Sue Monk Kidd: Skrivno življenje čebel

Mladinska knjiga

Včasih si je kar težko predstavljati, da lahko odrasle ženske tako prevzame in začara zgodba o štirinajstletni deklici, a za Skrivno življenje čebel to gotovo velja. Knjiga pripoveduje o osamljenem dekletu, ki odrašča s strogim in neljubečim očetom na veliki plantaži breskev. Svoje matere se komaj še spominja, ljubezen pa ji nudi edino temnopolta služkinja, ki se odloči vpisati v volilni imenik za prve volitve, na katerih bodo lahko sodelovali temnopolti, poleg tega pa še užali kup rasistov. Kaj lahko mala Lily izgubi? Prav nič. Zato se odloči, da bo svojo »nadomestno mater« rešila zapora oziroma smrti ter skupaj z njo pobegnila. Edino, kar jo vodi, je podobica temnopolte Marije, ki jo je našla med rečmi, ki so nekoč pripadale njeni materi.

Lily s pomočjo podobe prispe v popolnoma nov svet – med tri temnopolte sestre, ki pridelujejo med. Ženske, ki so ponosne, samostojne in poznajo marsikatero skrivnost življenja. In najvažnejše: ženske, pri katerih je nekoč bivala tudi Lilyjina mati.

Lily se počasi nauči, kaj pomeni biti močan. Nauči se, kaj pomeni biti ženska. Nauči se sprejemati težke odločitve. In vse to v hiši, ki deluje kot panj, ter v kateri je temnopolta matica, ki premore toliko ljubezni, da bi lahko objela in zaščitila ves svet.

Ne bodite presenečeni, če bo ob branju knjige pritekla kakšna solza – pa ne zaradi zalostnih dogodkov, temveč zaradi lepote ženskih karakterjev.

Stephanie Meyer: Duša

Mladinska knjiga

Stephanie Meyer je zaslovela z vampirskimi knjigami sage Somrak, ki so bile namenjene najstnikom, v knjigi Duša pa se je lotila precej drugačne teme. Sicer res govori o namišljenih bitjih, ki sama sebi pravijo duše, Zemljo in človeška telesa pa naselijo zato, ker smo zanje manjvredna rasa. Kako tudi ne – duše so prijazne, uvidevne, nenasilne in vse tisto, kar bi lahko bili ljudje, če bi bili popolni.

Duše niso grozljivi vesoljci, a vendar se človeštvo upre. Ohraniti hoče svojo človečnost, pa čeprav se je ta že tolikokrat izkazala za slabo ter samouničevalno. Med uporniki je tudi Melanie, ki jo duše ujamejo in v njeno telo naselijo eno od svojih pripadnic, ki pa se mora soočiti z nečim popolnoma novim – neverjetno upornostjo človeškega uma. Melanie je namreč odgovorna za svojega mlajšega brata in poleg vsega zaljubljena, tako da se dušinemu prevzemu upira ter jo počasi prepriča, da ji celo pomaga.

Čar knjige je v tem, da je zgodba napisana s strani vsiljivca. Duše, ki se polasti človeškega telesa, ki se mora spopadati z našo trmo, se učiti o ljubezni in si pridobiti zaupanje. Predvsem pa se mora nazadnje tudi sama prepustiti ljubezni.

Kdor vzame v roke Dušo, lahko kar pozabi na gledanje televizije – vsaj dokler ne obrne še zadnje strani v napeti zgodbi.