Zaščita otrok pred pnevmokoknimi okužbami

deklica čepi na sodu MN

Majhni otroci, predvsem med prvim in drugim letom starosti, so pogosto bolni. Več kot 60 odstotkov malčkov v starosti do enega leta denimo zboli za akutnim vnetjem srednjega ušesa – in to večkrat zapored. Staršem povzročajo skrbi še vnetja obnosnih votlin in sapnika, pa tudi pljučnice in bronhitisi. Neredko se zgodi, da otrok že pred prvim rojstnim dnem večkrat resno zboli, pogostost okužb pa se še poveča po vstopu v vrtec.

Večino bakterijskih okužb povzroči pnevmokok (Streptococcus pneumoniae) - to je bakterija, ki se nahaja v nosno-žrelnem delu glave zdravega človeka. Kar 40 do 50 odstotkov zdravih otrok in od 20 do 30 odstotkov odraslih je nosilcev te bakterije. Okužba se s kužnimi kapljicami, kihanjem in kašljanjem širi na druge ljudi. Pri zdravih ljudeh obrambni mehanizmi preprečujejo nastanek okužbe. Ob virusni okužbi dihal ali alergičnih boleznih zgornjih dihal pa obrambne sposobnosti sluznice dihal oslabijo in bakterija se lahko širi do sosednjih organov, kjer povzroči vnetja oziroma neinvazivne pnevmokokne okužbe. Pnevmokok pa lahko povzroči tudi zastrupitev krvi ali se po krvi razširi v druge organe, kjer povzroči invazivne okužbe: vnetje možganskih ovojnic (meningitis), sklepov, kostnega mozga, trebušne mrene …

Tveganje za pnevmokokne okužbe je večje pri otrocih, mlajših od pet let. Še posebno so ogroženi otroci, mlajši od dveh let, ki niso bili dojeni, so izpostavljeni cigaretnemu dimu ali bivajo v vzgojno-varstvenih ustanovah.Smrtnost je višja pri zelo majhnih otrocih, ljudeh, starejših od 55 let in pri bolnikih z motnjami imunosti. Pnevmokokne okužbe pa lahko pustijo tudi trajne posledice, denimo trajno prizadetost ledvic in drugih organov.

Pnevmokokne okužbe se lahko ponavljajo, saj je znanih več kot 90 tipov pnevmokokov in otrok po preboleli bolezni razvije imunost samo za tisti tip pnevmokoka, ki je povzročil bolezen. Tako ima kar pet odstotkov otrok ponavljajoče se vnetje srednjega ušesa.

Zaščita otrok pred pnevmokoknimi okužbami

Delno lahko otroka zaščitimo pred okužbami z zdravim življenjskim slogom, ki krepi njegov imunski sistem in varuje njegovo zdravje. Najbolj zanesljiva zaščita v tem občutljivem obdobju pred petim letom starosti pa je cepljenje pred pnevmokoknimi okužbami. »Otroke je potrebno cepiti zgodaj, lahko že od šestega tedna starosti dalje, vsekakor pa v prvem letu življenja, da se že v zgodnjem odraščanju izognemo morebitnim pnevmokoknim okužbam. Te namreč, če se pojavijo, resno načenjajo kakovost življenja otroka oziroma ga celo ogrožajo,« opozarja doc. dr. Marko Vudrag, vodja enote za nalezljive bolezni in strokovni direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Nova Gorica. Pozneje, pri treh ali štirih letih, je cepljenje smiselno le še za otroke, ki imajo kakšno osnovno bolezen, zaradi katere obstaja veliko tveganje za nastanek hudih okužb s pnevmokoki.

Ko so leta 2000 v Združenih državah Amerike uvedli cepljenje proti pnevmokokom s konjugiranim cepivom kot rutinsko cepljenje, se je za več kot 90 odstotkov zmanjšala pojavnost hudih invazivnih bolezni, ki jih povzročajo tipi iz cepiva. Pri otrocih, starih manj kot pet let, se je število invazivnih bolezni zmanjšalo za skoraj 80 odstotkov – ne glede na tip povzročitelja.

Pomen cepljenja za otroka in družino

Vpliv cepljenja proti pnevmokoku na posameznika je zelo individualen. »Otroci, ki so kronični bolniki ali kakorkoli imunsko kompromitirani, bi se s tem cepljenjem v visokem odstotku izognili možnosti resne invazivne ali neinvazivne bolezni, povzročene s pnevmokokom. Otroci s pogostimi pnevmokoknimi okužbami bi se v večji meri izognili možnostim za te okužbe. V sredinah, kjer je veliko malih otrok, cepljenje zmanjša možnost okužb. V družinah, kjer so pogosti stiki starejših ljudi z majhnimi otroki, cepljenje zmanjša možnost okužbe starejših s temi boleznimi, ki lahko zanje predstavljajo veliko tveganje za zdravje,« pojasnjuje dr. Metka Paragi.

Valentnost cepiva

Ko govorimo o valentnosti cepiva, imamo v mislih, koliko različnih serotipov pnevmokoka vsebuje oziroma proti koliko serotipom ščiti: 7-valentna cepiva ščitijo proti sedmim, 10-valentna proti desetim in 13-valentna proti trinajstim serotipom. Ker vemo, da obstaja več kot 90 različnih serotipov pnevmokokov, je podatek o valentnosti cepiva zelo pomemben. Cepiva so razvili na osnovi teh spoznanj. 13-valentno cepivo ščiti pred serotipi, ki povzročijo več kot 90 odstotkov okužb pri otrocih v Sloveniji. 10-valentno cepivo ščiti pred serotipi, ki povzročijo 80 odstotkov okužb, 7-valentno pa pred serotipi, ki povzročijo 67 odstotkov okužb pri nas. Trenutno so v Sloveniji na voljo štiri cepiva: 7-, 10- in 13-valentno konjugirano cepivo ter 23-valentno polisaharidno cepivo. Konjugirana cepiva so novejša in učinkovitejša, zlasti pri otrocih, mlajših od dveh let, ki tudi najpogosteje zbolevajo.

Koliko odmerkov je potrebnih za zaščito?

Za optimalno zaščito je potrebnih več odmerkov, odvisno od tipa cepiva in starosti otroka. Nekatere raziskave so potrdile, da je dobra zaščita, če dojenčka prvič cepimo npr. v šestem tednu in nato nadaljujemo vsaki drugi mesec še trikrat, »poživilno« četrto dozo pa damo v teku drugega leta starosti. Nekatere študije trdijo, da so dovolj trije odmerki.

Kdo ne sme biti cepljen?

Zdravstvenih razlogov za opustitev pnevmokoknega cepljenja je malo, saj je to cepivo mrtvo. Kontraindikacije so samo splošne, kot za kakršnakoli druga cepiva: akutna vročinska stanja, težja kronična stanja, imunska kompromitiranost, določene prirojene genske pomanjkljivosti ali pa morebitna preobčutljivost na kakšno komponento iz cepiva (vendar to ni absolutna kontraindikacija za cepljenje, takega otroka je kljub temu možno uspešno cepiti).

Kaj pa neželeni učinki?

Lahko se pojavijo neželeni učinki, a ne pri vseh cepljenih osebah: najpogosteje se pojavijo bolečina, rdečina in oteklina na mestu cepljenja, lahko tudi povišana telesna temperatura, a le izjemoma višja od 39 stopinj Celzija.

Ali je treba cepljenje plačati?

Ker cepljenja s pnevmokoknimi cepivi pri nas niso v rednem imunizacijskem programu, stroške cepljenja krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenija samo za ogrožene skupine. Indikacijo za cepljenje postavi lečeči pediater. Pri otrocih so indikacije za cepljenje proti pnevmokoknim boleznim kronična bolezen obtočil, dihal, jeter ali ledvic, asplenija (odstranitev vranice), sladkorna bolezen, polžev vsadek, nevro-mišične bolezni, likvorna fistula, maligne bolezni in bolezni krvotvornih organov, prav tako so upravičeni do brezplačnega cepljenja vsi imunsko kompromitirani otroci.

Entrapharm, sporočilo za javnost