marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Varno in zdravo na soncu

Pošlji prijatelju

ženska sedi v traviFotolia

Sonce ima nekatere pozitivne učinke na naš organizem. Zavedati se moramo tudi nevarnosti, ki jih prinaša izpostavljenost sončnim žarkom, saj le ti lahko povzročijo različna obolenja kože. Veliko ljudi ima alergijo na sonce. Sonce je lahko krivo za pojav kožnega raka. Tudi opekline zaradi sonca so nevarne. In nenazadnje, sonce lahko poslabša nekatera obolenja kože.

Poškodbe kože

Poškodbe, ki nastanejo v koži kot zaradi delovanja sončnih žarkov, niso posledica delovanja toplote oziroma infrardečih žarkov, zato tudi sončne opekline niso tipične opekline. Prekomerna izpostavljenost UVB žarkom povzroči v koži poškodbe, ki jih opazimo kot rdečico, oteklino, bolečino in pekoč občutek, povišano temperaturo kože, v hujših primerih pa tudi povišano temperaturo telesa. Ta reakcija nastane približno 30 minut po sončenju, najmočneje pa je izražena šele po 12 do 24, ali celo 48 urah. Nastane kot posledica poškodb kožnega tkiva, zaradi česar se v koži sproščajo snovi, ki povzročajo vnetje. Prav ta zakasnela reakcija pa nas pri sončenju lahko zavede, da se ne zaščitimo ali umaknemo s sonca pravočasno. Znaki vnetja minejo v 4 do 7 dneh. Uničene kožne celice se po tem času začnejo luščiti in koža se obnovi.

Pri dolgoletnem prekomernem izpostavljanju sončnim žarkom pa se koža ne uspe več v celoti obnoviti, v koži nastajajo zadebelitve in postane izsušena. Govorimo o pospešenem staranju kože, ki je znana dolgotrajna posledica prekomernega sončenja. Poleg tega UVB in UVA žarki lahko poškodujejo celični dedni material. Organizem ima sicer vzpostavljene zelo učinkovite mehanizme, ki popravljajo nastale poškodbe. Če pa je teh preveč, lahko poškodovan dedni material vodi v nastanek kožnega raka.

Možne reakcije na sončne žarke

Skoraj vsak peti Evropejec ima preobčutljivost na sonce ali t. i. alergijo na sonce. Podobno kot pri sončnih opeklinah, kjer nimamo opravka s tipično opeklino, tudi alergija na sonce ni tipična alergija (reakcija organizma na alergen), pač pa gre pri tem za preobčutljivost kože na sonce. Reakcija je običajno najmočneje izražena spomladi ali na začetku poletja, ko pa se koža deloma prilagodi soncu, ta reakcija običajno izzveni.

V večini primerov je to polimorfna fotodermatoza, ki se kaže kot rdeče bunčice oziroma mozoljčki, lahko pa tudi kot večje pordele površine. Koža močno srbi. Največkrat je prizadeta koža dekolteja, rok, hrbtne strani dlani, nog in obraza. Sprožijo jo UVA žarki. Druga oblika alergije na sonce so t.i. Akne mallorca. Pojavijo se tudi na ramenih, hrbtu, nadlakteh in po obrazu. Sprožilec so UV žarki, pa tudi sestavine kozmetičnih proizvodov in sredstev za zaščito pred soncem, zlasti mastne kreme in losjoni. Posebej smo pozorni na možne reakcije fotosenzibilizacije in fototoksičnosti pri sočasni uporabi nekaterih zdravil.

Ena od možnih posledic pretirane izpostavljenosti soncu je lahko tudi toplotni udar. Gre za življenjsko ogrožajoče stanje, ki nastane kot posledica dehidracije, izgube telesne tekočine in elektrolitov. Dehidracijo pospeši povečano znojenje in pitje alkoholnih pijač. Simptomi, ki kažejo na nevarnost toplotnega udara, so glavobol, slabost, bruhanje, omedlevica, zamegljen vid. Toplotni udar lahko vodi v delirij, komo in smrt, zato je potrebno ob prvih znakih poiskati zdravniško pomoč.