Varna uporaba antibiotikov

lekarničarka pred policami zdravil v lekarni Fotolia

Bakterijske okužbe so običajno nenadne in lahko močno ogrozijo zdravje posameznika, za njihovo zdravljenje pa se uporabljajo antibiotiki. Pri teh se je treba dobro pozanimati o odmerjanju, režimu ter trajanju jemanja, prav tako pa o morebitnih neželenih stranskih učinkih in medsebojnem učinkovanju z drugimi zdravili ali hrano.

Kaj so antibiotiki?

Antibiotik je kemijska spojina, ki povzroča smrt oziroma zavira rast mikroorganizmov, kot so bakterije, glive in praživali. Ločimo jih na antibiotike širokega spektra, ki delujejo na mnogo različnih mikroorganizmov, in ozkega spektra, ki delujejo na eno vrsto mikroorganizmov.

Antibiotike so uporabljali že pred tisočletji, prvi znanstveno opisani naravni antibiotik pa je penicilin, ki ga je 1928 »iznašel« Alexander Fleming. Deset let kasneje je že bila razvita metoda za njegovo masovno proizvodnjo in prečiščevanje.

Zakaj antibiotiki vse pogosteje ne učinkujejo?

Zaradi velike in v mnogih primerih napačne uporabe antibiotikov – v prevelikih odmerkih, jemanje premalo časa, za zdravljenje virusnih okužb, proti katerim sploh ne delujejo – so bakterije z leti postale odporne proti določenim antibiotikom. Tako se je razvila nekakšna tekma med bakterijami in raziskovalci, ki morajo odkriti vedno nove vrste spojin s protibakterijskim delovanjem. Porast odpornosti bakterij je zlasti opazen v zadnjih šestih letih, znanstveniki pa v naslednjih desetih letih žal ne pričakujejo novih učinkovin.

Neskrbna raba antibiotikov ima lahko zelo hude posledice, saj se lahko zgodi, da bodo ljudje v prihodnje umirali zaradi bakterijskih okužb, ki jih sedaj še lahko učinkovito zdravimo z antibiotiki. Vse več je bolnišničnih okužb, kar ogroža zlasti bolnike na intenzivni negi, bolnike ob presaditvi organov ter tiste z vsadki (na primer spodbujevalniki).

Na žalost se na antibiotike odporne bakterije pogosto pojavljajo tudi pri otrocih – ker ti dobijo največ antibiotikov, v povprečju kar en recept na leto, medtem ko izdajo za odrasle 0,7 recepta na leto. V zadnjih desetih letih se je poraba antibiotikov pri nas sicer zmanjšala za 20 odstotkov, treba pa bi jo bilo zmanjšati še za dodatnih 10–20 odstotkov. Pri izdaji antibiotikov so razlike glede na področja v državi – največ jih izdajo v severovzhodnem delu Slovenije.

Kako uporabljati antibiotike?

Izjemno pomembno je, da se dosledno držimo režima jemanja zdravil. Učinek delovanja lahko pričakujemo šele čez nekaj dni. Zdravnika je treba obiskati, če se stanje proti koncu zdravljenja ne izboljša. Zdravljenja z antibiotiki ne smemo prekiniti, če se stanje izboljša – tako kljub dobremu počutju del bakterij preživi; lahko razvijejo odpornost in se razširijo.

Pri večini antibiotikov je pomembno, da jih jemljemo točno na uro. Prav tako je pomembno, da jih jemljemo glede na obrok hrane. Če jim moramo vzeti na prazen želodec, to pomeni eno uro pred hrano ali dve uri po njej. Jemanje zdravila s hrano pa lahko pomeni tik pred hrano, med ali takoj po njej.

Navodila za jemanje so pri različnih antibiotikih različna. Nekatere antibiotike (na primer penicilin) je najbolje vzeti uro pred obrokom ali na tešče, saj bo takrat absorpcija najboljša. Drugi (na primer makrolidi) lahko povzročijo slabost, zato jih je priporočljivo zaužiti s hrano ali po jedi. Pri nekaterih (na primer tetraciklini) pa moramo paziti tudi na možne interakcije z mlečnimi izdelki ali hrano, ki vsebuje veliko kalcija, železa ali cinka.