marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Paleo dieta – najbolj zdrava prehrana doslej

Fotolia

Bi radi s svojo prehrano poskrbeli za svoje zdravje, ne pa zgolj poskrbeli za kratkoročno izgubo kakšnega kilograma? To omogoča način prehranjevanja, ki je v zadnjih letih obnorel svet in mu pravimo paleo dieta. Gre za oponašanje človeške prehrane iz obdobja paleolitika, ko so bili ljudje še lovci in nabiralci, ne pa kmetovalci – torej so jedli tisto, kar so lahko ujeli ali nabrali.

Paleo dieta ima svoje zametke v različnih predlogih zdravnikov vse od leta 1975 dalje, ko so se pričeli prvi namigi, da bi morali ljudje predvsem zaradi prebavnih bolezni prehranjevati tako kot v kameni dobi. V času do danes pa je postalo to mnenje prevladujoče tudi z vidika sodobne hrane na druga področja našega zdravja, in pred nekaj leti je nastala tako imenovana paleo dieta, ki jo je javnosti predstavila dr. Loren Cordain.

Kako jesti po paleo dieti?

Naši predniki v paleolitiku so jedli tisto, kar so ulovili in nabrali. Niso bili poljedelci, in niso bili živinorejci. To pomeni, da so jedli predvsem sadje, zelenjavo, meso in ribe, oreščke in semena ter zdrave maščobe. Zagotovo niso uživali mlečnih izdelkov, žitaric, stročnic, škrobnatih živil, sladkorja, alkohola, predelanih živil.

Poglejmo si po paleo dieti dovoljena in prepovedana živila nekoliko podrobneje.

Beljakovine naj bi predstavljale eno tretjino prehrane. Dovoljene so ribe (predvsem tunina, losos, slanik, skuša in druge z veliko maščob omega-3), morski sadeži, divjačina, pusto perutninsko meso, jajca, drobovina in pusta govedina. Najboljše je meso živali, ki seprosto pasejo! Prepovedani so industrijsko predelano meso (salame, paštete ipd.), mleko in mlečni izdelki, stročnice (vključno z arašidi) in mastno meso.

Ogljikove hidrate, ki predstavljajo drugo tretjino prehrane, dobimo z vsemi vrstami sadja in zelenjave, uživamo pa lahko tudi manjše količine suhega sadja in medu. Prepovedana so žita in stročnice ter vsi izdelki iz njih, škrobnata zelenjava in sladkor.

Zadnjo tretjino predstavljajo zdrave maščobe: semena, oreščki, laneno olje, bučno olje, ribje olje (ali kapsule z omega-3), avokado, oljčno olje. Prepovedani so maslo in nasičene maščobe živalskega izvora, margarina, arašidi in arašidovo olje in rafinirana olja.

Zakaj je paleo dieta tako zdrava?

Povedali smo že, da ima paleo dieta svoje zametke v prehranskih priporočilih zdravnikov, ki so se ukvarjali s področjem prebavnega trakta. In res: paleo dieta skrbi predvsem za zdravo črevesno sluznico. To pomeni, da ne privede do poškodbe sluznice in s tem do prepustnega črevesa, ki je razlog za marsikatero avtoimuno bolezen: multiplo sklerozo, revmatoidni artritis, lupus, vitiligo, alergije, Crohnovo bolezen … Avtoimunost je eden glavnih dejavnikov tudi pri nastanku shizofrenije, neplodnosti in rakavih obolenj. Dokazano je, da paleo dieta celo odpravlja simptome inzulinske odpornosti pri diabetesu tipa 2, hkrati pa pomaga preprečevati srčne in žilne bolezni (holesterol, srčne in možganske kapi).

Kaj pa povsem splošni učinki? Paleo dieta preprečuje debelost, saj skrbi za vnos zdravih maščob in porabo nakopičenih maščob v telesu. Uravnava krvni sladkor, zato imamo cel dan uravnotežen nivo energije in tudi bolje spimo. In nenazadnje – prehrana po paleo dieti preprečuje karies in skrbi za lepšo kožo.

Kaj pa kritike?

Za vsako dieto ali način prehranjevanja se najdejo tudi kritike. Pri paleo dieti je marsikdo mnenja, da so njeni avtorji zanemarili evolucijo – paleolitik se je pričel pred milijonom let, končal pa osem tisoč let pred našim štetjem, ko se je začelo civilizirani življenje. Se od takrat ljudje nismo spremenili? Ni prišlo do genskih sprememb? Večina raziskav kaže, da so bile edine spremembe, do katerih je prišlo, pravzaprav prav spremembe zaradi slabe prehrane, neprilagojene našemu telesu – začele so se težave kot je laktozna intoleranca, celiakija in podobno.

Drug pomislek, ki je vsekakor precej bolj utemeljen, je ta, da je paleo dieti v sodobnem življenju precej težko slediti, zlasti pri prehranjevanju v restavracijah. Prav tako je težko priti do zdravega mesa, na primer do divjačine in govedine, ki izvira od pašnih živali, ne pa »pitanih«. Vendar to zagotovo ni razlog, da se tovrstnega prehranjevanja ne bi skušali držati vsaj takrat, kadar se ga lahko.

Tretja kritika se nanaša na deljenje makroživil na tretjinske deleže. V sodobnem svetu namreč tisti, ki se držijo paleo diete, hitro pojedo preveč mesa in na ta račun premalo sadja in zelenjave. Tako lahko v telo vnesejo preveč beljakovin in premalo ogljikovih hidratov, pri čemer je seveda najbolj pomembno to, da sadje in zelenjava vsebujeta tudi najpomembnejše vitamine, minerale in nenazadnje tudi vlaknine, ki so nujne za prebavo in zdravo črevesje.