Ne prenašate laktoze?

portret ženske s kozarcem mleka Fotolia

Laktozna intoleranca je precej razširjena nadloga, vendar ni nujno, da ogroža zdravje – če uživamo hrano, ki laktoze ne vsebuje ter kalcij nadomeščamo iz drugih virov, lahko simptome laktozne intolerance povsem odpravimo in smo zdravi.

Nezmožnosti prebavljanja mlečnega sladkorja oziroma laktoze pravimo laktozna intoleranca. Do nje pride zaradi pomanjkanja encima laktaze, ki ga sicer proizvajajo celice v tankem črevesju, in katerega naloga je laktozo spremeniti v enostavnejšo obliko, ki se lahko absorbira v krvni obtok. Kadar laktaze ni dovolj, da bi razgradila vso laktozo, lahko pride do težav.

Simptomi laktozne intolerance se ne pojavijo pri vseh ljudeh, ki imajo premalo laktaze, sicer pa so glavni simptomi slabost, krči, napihnjenost, vetrovi in driska, ki se pojavijo v času od pol ure do dveh ur po zaužitju mlečnih izdelkov oziroma hrane, ki vsebuje laktozo. Resnost simptomov je odvisna od tega, koliko laktoze lahko posameznik prenese.

Nekateri razlogi za laktozno intoleranco so znani – na primer določene prebavne bolezni, zaradi katerih je okrnjeno nastajanje encimov v tankem črevesju. V redkih primerih se zgodi, da se otroci že rodijo brez sposobnosti izdelave encima laktaze, v večini primerov pa je laktozna intoleranca stanje, ki se razvije z leti.Običajno prične telo proizvajati manj laktaze po drugem letu, vendar pa se simptomi lahko pojavijo šele mnogo kasneje.

Kako poteka diagnosticiranje?

Za ugotavljanje laktozne intolerance se uporablja več testov. Če poenostavimo njihova imenovanja: krvni test, test vodika v izdihanem zraku in test kislosti blata. Poglejmo še posenostavljen opis vseh testov:

Pred krvnim testom se mora oseba odreči hrani, nato pa ji ponudijo napitek z laktozo. V času dveh ur po zaužitju se večkrat odvzame kri ter meri krvni sladkor v njej, saj ta kaže na to, kako dobro se absorbira glukoza. (Laktoza se razgradi v glukozo in galaktozo, ki jo v glukozo spremenijo šele jetra. Glukoza se nato vsrka v kri. Če se laktoza ne razgradi kot bi se morala, nivo sladkorja (glukoze) v krvi ne naraste dovolj.)

Drugi test meri količino vodika v izdihanem zraku. Tega je običajno zelo malo. Kadar se laktoza v tankem črevesu ne razgradi, pa se tvorijo plini, vključno z vodikom. Ta se vsrka v kri in prenese do pljuč, od koder ga izdihamo. Pri testu oseba zaužije laktozo, nato pa se meri vodik v izdihu. Če je nivo povišan, to kaže na laktozno inzoleranco. Test je primeren tako za odrasle kot večje otroke.

Tako krvni test kot test z vodikom se ne opravlja pri zelo majhnih otrocih – količina laktoze, ki jo je treba zaužiti za oba testa, je namreč lahko zanje nevarna, saj lahko dobijo hudo drisko in dehidrirajo. Če ima simptome laktozne intolerance dojenček ali malček, je zato povsem normalno, da zdravnik za začetek zgolj svetuje, da se običajna mlečna formula zamenja za sojino, da doječa mati ne uživa mleka in mlečnih izdelkov oziroma da se kravje mleko zamenja za sojino, potem pa se počaka, da simptomi izginejo.

Otrokom najprijaznejši test je meritev kislosti v blatu. Neprebavljena laktoza namreč v črevesju pod vplivom bakterij vre in se spreminja v mlečno ter druge kratkoverižne maščobne kisline, ki jih je možno zaznati v blatu.

Kaj pa zdravljenje?

Zdravilo, ki bi telesu pomagalo, da prične tvoriti laktazo, ne obstaja. Na srečo pa je laktozno intoleranco oziroma njene simptome precej enostavno obvladati z dieto.

Majhni otroci se morajo popolnoma izogniti uživanju laktoze, pri večjih otrocih in odraslih pa popolno odrekanje običajno ni potrebno – od osebe do osebe se razlikuje, koliko laktoze lahko prenese. Nekateri lahko celo spijejo kozarec mleka ali zaužijejo nekaj sladoleda ali sira, drugi pa ne. V pomoč je lahko uživanje encima laktaze – tega se doda mleku in počaka, da delno razgradi laktozo v njemu, ali pa se ga zaužije hkrati s trdno hrano, ki vsebuje laktozo. Sicer je najbolje in najbolj enostavno, da se laktozi pač izogibamo – vsaj tisti, ki ni skrita. To pomeni, da ne uživamo mlečnih izdelkov ali pa zgolj mleko, ki ne vsebuje laktoze.