marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Finska savna

Fotolia

Finska različica savne, ki je najbolj razširjena, je zanimiva ravno zato, ker je kot narodna tradicija preživela razvoj in spremembe v načinu življenja. Ker ni neka posebnost, ki si jo privoščijo le redki, temveč je tako vključena v življenje Fincev, da si sveta brez nje ne znajo predstavljati. Zanje je nekaj tako vsakdanjega in nujnega kot umivanje zob.

Čeprav je savna po izvoru finska beseda, si je niso izmislili le oni. Takšne ali drugačne vrste terapij z vročino ter parne kopeli so poznali tudi Azteki, Maji, severnoameriški Indijanci, Rusi, Rimljani, Turki in še marsikdo. Zato lahko v moderni ponudbi savn vedno najdete tisto, ki vam najbolj ustreza glede na temperaturo, vlago in druge pogoje.

Finske savne so bile nekdaj v obliki brunaric, v katerih je bilo tudi ognjišče na drva, v njih pa so s pomočjo ognja in vode ustvarjali umetno klimo. Ponavadi je temperatura v njih med 80 in 90 stopinjami. Takšne temperature so v nenadzorovanem okolju za človeka sicer neznosne, v savni pa se njihov učinek uravnava z nadzorom vlage, ki je minimalna. (Ravno nasprotno je v turški savni, kjer je vlažnost skoraj stoodstotna, zato pa je temperatura le 40 stopinj.)

Vpliv na zdravje

Finci so savne najprej uporabljali namesto kopalnic. Očiščevanje telesa s pomočjo znojenja je bilo v mrzlih klimatskih pogojih namreč precej enostavnejše kot umivanje v zaledenelih jezerih. Danes pa poleg njene očiščevalne funkcije poznamo tudi druge blagodejne učinke.

Pri savnanju gre za izmenično segrevanje telesa ter njegovo ohlajanje, za optimalen učinek pa je treba ta postopek kar nekajkrat ponoviti. Med segrevanjem se srčni utrip poveča tako kot pri fizični vadbi. Zaradi večjega pretoka krvi in toplote se žile razširijo in krvni tlak se zniža. Hladna prha pri ohlajanju pa žile ponovno skrči in poveča tlak. Ohlajanje naj bo zato postopno, ne pa takojšen skok pod ledeno prho, ki lahko v telesu povzroči pravi šok.

Vpliv savne se najbolj vidno izrazi na koži. Koža je naš največji organ in drugi najbolj kompleksen, takoj za možgani. Med segrevanjem pride v njo kar 50-70 odstotkov več krvi, s tem pa tudi več hranil, ki jih potrebujemo za sijoč videz. Ker se skozi njo izloči kar 30 odstotkov vseh telesnih odpadkov, je odgovorna tudi za razstrupljanje telesa, ki pod vplivom vročine poteka hitreje. Tu ne gre samo za čiščenje kože in njenih por, ki so pod vsakodnevnim vplivom dezodorantov, smoga ter oblačil iz sintetičnih vlaken – razstrupijo se tudi ledvice, jetra, mišice, želodec, možgani ter drugi organi, ki v krvni sistem pospešeno odvajajo strupene kovine, kot so baker, svinec, cink in živo srebro. Iz krvi se vsi ti strupi prenesejo v kožo in ledvice, ki jih prefiltrirajo ter izločijo z znojem in urinom.

Temperatura kože se med savnanjem dvigne kar na 40 stopinj, temperatura notranjih organov pa na 38. To pomeni, da dobimo »umetno vročino«. Povišana telesna temperatura je seveda naraven proces zdravljenja, opazen pri skoraj vseh boleznih. Njena naloga je, da spodbudi večjo aktivnost vseh organov, poveča nastajanje belih krvničk, protiteles ter interferona – proteina, ki preprečuje raka.

Poleg že omenjenega, savna odpravlja številne druge zdravstvene težave: prehlade, glavobole, bolečine pri artritisu, nespečnost, revmatizem, menstrualne bolečine, blaži astmo in seneni nahod, odpravlja številne alergije … Idealna je za odpravljanje bolečin v mišicah po telesni vadbi. »Muskelfiber« namreč občutimo zato, ker se v mišicah nabere mlečna kislina – savna pa jo pomaga odstraniti. Znano pa je, da visoke telesne temperature ne preživi tudi večina bakterij ter virusov.

Previdnost ni odveč

Preden greste v savno, odstranite ves nakit, saj se bo sicer preveč ogrel in vas lahko opeče. Prstani in ozke zapestnice pa so lahko škodljivi tudi zato, ker bi zavirali povečan pretok krvi. Odstranite tudi kontaktne leče, saj se lahko izsušijo in vas pričnejo dražiti.

Človeško telo v 60 odstotkih sestavlja voda. Med petnajstimi minutami v savni, telo izgubi od 0,5 do 1,5 litra tekočine. Zato je pomembno, da jo po zaključku seanse nadomestimo. Marsikdo misli, da je med savnanjem izgubil telesno težo – a izguba teže ni isto kot izguba vode. Voda se nadomesti, težo pa izgubljamo zato, ker se v savni poveča telesna presnova.

Tako kot moramo nadomestiti vodo v telesu, je pomembno, da v savno ne gremo s praznim želodcem. Telo je namreč v savni tako aktivno, da nam lahko zaradi prenizke stopnje sladkorja postane slabo. Če se to zgodi, je najbolje, da zaužijete naravni sok, ki vam bo povrnil moči. Sicer je priporočljivo, da jeste kakšni dve uri prej, preden greste v savno. Tudi prepoln želodec vam jo lahko namreč zagode, ker preobremeni žilni sistem.

Uporaba savne ni priporočljiva v zgodnji nosečnosti in za majhne otroke. Prav tako se z zdravnikom posvetujte, če imate težave s srcem ter ožiljem, trajne dihalne težave, multiplo sklerozo ali kakršno koli drugo zdravstveno težavo.