Endometrioza – kronična in izčrpavajoča bolezen | Marmelina

Endometrioza – kronična in izčrpavajoča bolezen

ženska vonja rože Fotolia

Endometrioza je bolezen, pri kateri se tkivo, podobno tkivu endometrija (maternične sluznice), razraste izven maternice in povzroča kronično vnetno reakcijo. Za od 30 do 50 odstotkov žensk z endometriozo je značilna tudi določena stopnja neplodnosti. Trenutno idealnega zdravila za zdravljenje endometrioze ni, možnosti zdravljenja pa so omejene z dejavniki učinkovitosti, prenosljivosti, stranskimi učinki in invazivnostjo (denimo operacija), stopnjo ponovljivosti bolezni in pomanjkanjem možnosti dolgotrajne uporabe.

Vzroki za nastanek endometrioze

Vzrok za nastanek endometrioze ni znan. Obstaja več teorij, a še nobena ni bila dokazana. Široko razširjena teorija je, da delci maternične sluznice, ki se odluščijo med menstruacijo, potujejo nazaj po jajcevodih (‘retrogradna menstruacija’) in se odlagajo na medenične organe, kjer se zasejejo in rastejo. Vsekakor razložena teorija ne more biti edini razlog za nastanek endometrioze, saj vse ženske z retrogradno menstruacijo nimajo tudi endometrioze.

Pojavnost in dejavniki tveganja

Ocenjujejo, da endometrioza prizadene eno od desetih žensk v rodnem obdobju. Tako lahko zaključimo, da naj bi v Sloveniji za endometriozo obolevalo skoraj 50.000 žensk v rodni dobi. Pri ženskah, ki jih pestijo boleče menstruacije, je pojavnost endometrioze med 40–60 %, pri ženskah z bolečinami v medenici pa med 20–30 %. Kot kaže, je razvoj endometrioze pogojen tudi družinsko. Ostali dejavniki tveganja so še zgodnja menstruacija (prva menstruacija), pozna menopavza in močne menstruacijske krvavitve.

Kako endometrioza vpliva na telo?

Večina endometriotičnih lezij (žarišč) je znotraj medenice na jajčnikih, trebušni mreni, sakrouterinih ligamentih v Douglasovem prostoru in rektovaginalnem pretinu. Žarišča lahko najdemo tudi v zadnjiku, mehurju ter v redkih primerih v pljučih in možganih. Stimulacija hormonov med menstruacijskim ciklusom povzroči rast endometriotičnih žarišč, zaradi česar pride do vnetja in nastanka brazgotin ter nato bolečine. Zaradi endometriotičnih žarišč lahko pride tudi do nastanka zarastlin, nekakšnih 'lepljivih' predelov tkiva endometrija, ki lahko sprimejo organe. Poleg tega lahko endometrioza povzroči ciste v jajčnikih (s tekočino napolnjene tvorbe v jajčnikih), ki v določenih primerih postanejo velike in boleče.

Znaki in stopnje bolezni

Najbolj značilni znaki endometrioze so kronična bolečina v predelu medenice, bolečina med menstruacijo (dismenoreja) in bolečina med spolno dejavnostjo (disparevnija) ali po njej. Neplodnost je še dodatna težava, povezana z endometriozo, saj je za kar 30–50 odstotkov žensk z endometriozo značilna določena stopnja neplodnosti. Drugi, manj značilni znaki so še izčrpanost, boleče odvajanje blata med menstruacijo in bolečine v spodnjem delu hrbta.

Znaki niso izraženi pri vseh ženskah z endometriozo in nekaterim ženskam postavijo diagnozo šele med ugotavljanjem vzrokov neplodnosti. Raven bolečine in izraženi znaki niso vedno skladni z obsegom in številom prisotnih endometriotičnih žarišč. Tako imajo lahko posameznice z zgolj nekaj žarišči izčrpavajoče bolečine, medtem ko tiste z obširnimi žarišči ne čutijo nobene bolečine.

Ameriško združenje za reproduktivno medicino (The American Society of Reproductive Medicine) je razvilo sistem klasifikacije endometrioze, in sicer glede na število, lokacijo in globino žarišč ter prisotnost nežnih ali trdnih zarastlin.

1. stopnja – minimalna bolezen: nekaj površinskih žarišč;

2. stopnja – blaga bolezen: več in rahlo globlje lezije (žarišča);

3. stopnja – zmerna bolezen: več globokih žarišč, manjši endometriomi na enem ali obeh jajčnikih ter nekaj nežnih zarastlin (adhezij);

4. stopnja – huda bolezen: številna globoka žarišča, večji endometriomi na enem ali obeh jajčnikih ter številne trdne zarastline (adhezije); včasih se rektum oprime zadnjega dela maternice.