marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Bolezni ledvic vodijo k boleznim srca

Fotolia

Po ocenah strokovnjakov ima vsak deseti odrasel človek kronično ledvično bolezen, kar za Slovenijo pomeni več kot 140.000 ljudi. Ker ledvična bolezen poteka tiho in neopazno, je pogosto še neodkrita. S preprostim testom ugotavljanja prisotnosti beljakovin v seču bi lahko pomembno prispevali k zgodnjemu odkrivanju te bolezni. S pravočasnim zdravljenjem lahko upočasnimo potek bolezni, hkrati pa tudi pomembno zmanjšamo tveganje za nastanek srčno-žilnih zapletov, ki so pri bolnikih s kronično ledvično boleznijo pogostejši.

V razvitem svetu so srčno-žilne bolezni vodilni vzrok zbolevnosti in smrtnosti prebivalcev. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije kar 30 % vseh smrti in 10 % smrti pri sicer navidezno zdravih ljudeh pripisujejo srčno-žilnim boleznim. Znano je, da kronična ledvična bolezen bistveno poveča možnost srčno-žilnih zapletov pri sladkornih bolnikih in bolnikih s povišanim krvnim tlakom. Prezrto pa ostaja dejstvo, da je kronična ledvična bolezen že sama po sebi lahko zelo pomemben dejavnik tveganja, ki kaže na možnost za srčno-žilne zaplete.

Kot pojasnjuje prof. dr. Aleš Blinc, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za žilne bolezni v UKC Ljubljana, je delovanje ledvic in srčno-žilnega sistema tesno povezano: »Eden od pogostih krivcev za ledvično okvaro je visok krvni tlak, ki še dodatno povečuje oslabljeno delovanje ledvic in preobremeni srce in žilje zaradi zadrževanja vode in topljencev v telesu. Pri ledvični bolezni hitreje napreduje tudi arteroskleroza, torej nabiranje oblog na stenah žil. Poleg običajnih dejavnikov tveganja za arterosklerozo, kot so povišan krvni tlak, povišana raven holesterola, sladkorna bolezen in kajenje, pri kronični ledvični bolezni na razvoj arteroskleroze vplivajo še dejavniki, ki so povezani z izgubljanjem beljakovin s sečem, zadrževanjem strupenih snovi v telesu, ki se sicer izločajo s sečem, povišano ravnijo fosfata in kazalci vnetja.«

»Kronična ledvična bolezen je večinoma posledica drugih stanj. Vzrok so večinoma bolezni sodobnega načina življenja, ki so povezane z nepravilno prehrano, debelostjo in telesno nedejavnostjo. Takšni bolezni sta prav gotovo sladkorna bolezen in zvišan krvni tlak. Pogosteje zbolevajo tudi starejši od 60. let, predebeli ljudje in kadilci,« opozarja doc. dr. Jelka Lindič, dr. med., iz Kliničnega oddelka za nefrologijo UKC Ljubljana. »Če ima nekdo svojca, ki je imel kronično ledvično bolezen ali se je zdravil z dializo, ima tudi sam večje tveganje za nastanek kronične ledvične bolezni.«

Pri bolniku s kronično ledvično boleznijo je veliko večja verjetnost, da bo umrl zaradi srčno-žilnega zapleta, kot pa da bo njegova kronična ledvična bolezen tako napredovala, da bo potreboval zdravljenje z dializo ali presaditev ledvice. Ob pričetku dializnega zdravljenja ima med 40 in 75 % bolnikov že izražene znake srčno-žilne bolezni, in te so pri kar polovici dializnih bolnikov tudi vzrok smrti. Zato Lindičeva še posebej izpostavlja pomen zgodnjega odkrivanja kronične ledvične bolezni pri ugotavljanju tveganj za nastanek srčno-žilnih bolezni: »Šele v zadnjih letih se je izkazalo, kako zelo pomembno je odkrivanje prisotnosti beljakovin v seču. Danes vemo, da ima iskanje beljakovin v seču za oceno ogroženosti zaradi bolezni srca in ožilja večji pomen kot krvna preiskava, s katero določamo kreatinin in ocenimo ledvično delovanje. S kombinacijo obeh pa smo pri ugotavljanju tveganja najuspešnejši,« pojasnjuje doc. dr. Lindičeva. »Zelo pomembno je, da vsi, ki se zdravijo zaradi zvišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni ali bolezni srca in ožilja, ter starejši od 60 let in tisti, ki imajo znano družinsko nagnjenost h kronični ledvični bolezni, enkrat letno opravijo preiskave seča in krvi pri izbranem osebnem zdravniku. Njihov zdravnik jih bo nato ustrezno zdravil, po potrebi napotil na dodatne preiskave, ali pa ponovno testiral čez eno leto, če bodo izvidi normalni.«

Sporočilo za javnost, Zveza društev ledvičnih bolnikov Slovenije