marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Zanimivosti o pticah

Fotolia

Najstarejša znana ptica je živela pred 150 milijoni let. Bila je velikosti krokarja, imela je krila in je bila prekrita s perjem.

Največje število rumenjakov, kar so jih kdaj našli v kokošjem jajcu, je 9.

Nojevo jajce mora vreti kar 2 uri, da je trdo kuhano.

Mladički kraljevega albatrosa potrebujejo kar 79 dni, da se izležejo iz jajca.

Največje jajce na svetu je nojevo, najmanjše pa je jajce kolibrija.

Na Madagaskarju je nekoč živel velikanski ptič, katerega jajce je tehtalo kar 12 kilogramov.

Ptic, ki se izležejo s puhom, kot so kokoši, noji, race in galebi, so ob izvalitvi že v dveh dneh pripravljeni, da se samostojno gibljejo in sledijo materi, njihova jajca pa imajo zelo velike rumenjake. Precej drugače pa je pri goličih, na primer sovah, detlih in večini ptic pevk, ki se razvijejo iz majhnih rumenjakov in potrebujejo dolgotrajno skrb staršev, da preživijo.

Ptice imajo lahke in votle kosti, da lahko letijo. Žepki z zrakom tvorijo kar do 1/5 prostornine njihovega telesa.

Telesna temperatura ptic je nekoliko višja od telesne temperature ljudi. Približno ¾ zraka, ki ga ptica vdihne, je potrebnega zgolj za hlajenje, saj se ptice ne potijo.

Ptice imajo srčni utrip s kar 400 udarci na minuto, kadar počivajo. Med letenjem naraste njihov srčni utrip tudi na 1000 udarcev na minuto.

Edina ptica brez kril je novozelandski kivi.

Selivke kot so race in gosi v jati običajno letijo v obliki klina oziroma v obliki črke V. Na ta način porabijo manj energije, saj vsaka ptica izkoristi zavetrje, ki ga ustvarjajo krila ptice pred njo.

Pingvini lahko pri plavanju dosežejo hitrost do 160 kilometrov na uro.

Hudourniki, golobi, sokoli in martinci lahko v letu dosežejo hitrost do320 kilometrov na uro.

Pingvini, noji, kiviji in kazuarji, pa tudi že izumrli dodo, so ptiči, ki ne letijo.

Kolibriji morajo jesti vsakih deset minut, dnevno pa zaužijejo dvakrat več nektarja kot znaša njihova telesna teža.

Golob poštar z imenom Cher Ami je med prenosom pošte v prvi svetovni vojni izgubil oko in nogo ter si prislužil vojaško odlikovanje, nogo pa so mu nadomestili z leseno.

Edina znana strupena ptica živi na Papui Novi Gvineji, strup pa se nahaja tako v njeni koži kot v perju.