marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Jaslice

Fotolia

Jaslice, ki predstavljajo rojstvo Jezusa, kakor sta ga opisala Matej in Luka, so bile nekdaj skromne in postavljene v božjem kotku – torej v kotu nad družinsko jedilno mizo. Danes stojijo samostojno ali v bližini božičnega drevesa, pa tudi žive jaslice so vse bolj priljubljene – in ne le med vernimi.

Izvor jaslic

Tridimenzionalna postavitev, ki ponazarja rojstvo, običajno upodablja Jezusa, Marijo in Jožefa, poleg njih pa so lahko tudi pastirji in ovčice, angeli, sveti trije kralji (Miha, Gašper, Boltežar), ki sledijo zvezdi (in so Jezusa dejansko našli šele čez dve leti), kamele, vol (ki predstavlja izraelsko ljudstvo, potrpljenje in Stari testament), osel (predstavlja druga ljudstva in ponižnost). Figure jaslic so običajno postavljene v skromen hlevček, v kakršnem naj bi se rodil Jezus, ali v okolje jame. Dejstvo je, da v bibliji vseh teh karakterjev nikoli ne najdemo skupaj – niti Matej niti Luka jih vseh ne omenjata, vendar pa jaslice niso mišljene kot natančna predstavitev dogajanja, zato lahko v nekaterih najdemo celo Noeta in njegove živali, Adama in Evo, bele golobice na strehi hlevčka …

Prve jaslice je postavil sveti Frančišek Asiški leta 1223, da bi poudaril tisto, kar verniki ob Božiču poudarjajo še danes: Božič je praznovanje rojstva Jezusa, ne pa materialni praznik, katerega smisel bi bila darila in zabave. Njegove jasli so bile žive in so se nahajale v jami, biblične osebe so igrali ljudje, poleg pa so bile tudi žive živali. Tedanji papež je takšno predstavitev Jezusovega rojstva podprl, zato so jasli v celotnem krščanskem svetu hitro postale priljubljene. Kakšnih sto let kasneje so imeli jasli ob božičnem času že v vsaki cerkvi, žive figure pa so počasi pričele nadomeščati slonokoščene statične figurice ali figure iz voska, nato pa tudi bogato oblečene figure iz drugih materialov.

Danes imajo nekatere jaslice za sabo že dolgo tradicijo, na primer vatikanske na Trgu svetega Petra ali jaslice, ki jih vsako leto postavijo v Beli hiši (in izvirajo iz 18. stoletja).

Jaslice na slovenskem

Jaslice so prišle v naše kraje v 17. stoletju, vendar so bile sprva zgolj v cerkvah, od 19. stoletja dalje pa so se razširile tudi po slovenskih domačijah. Figurice so ljudje izdelovali sami, bile so iz lesa, gline, kamna, slame in slanega testa. Sicer so bile jaslice pri nas nekaj časa tudi prepovedane – habsburški cesar Jožef II je bil leta 1782 mnenja, da so bile potrebne takrat, ko je bilo ljudstvo neuko, zdaj pa so postale zgolj igrača za otroke. Odločbo so 22 let kasneje preklicali.

Prve znane jaslice iz naših krajev so leta 1641 po naročilu ljubljanskega škofa Tomaža Hrena postavili v Gornjem Gradu, vendar so bile za javnost zaprte. Tri leta kasneje pa so v cerkvi svetega Jakoba v Ljubljani jezuiti postavili javne jaslice, za katere so denar prispevali verniki.

Žive jaslice, ki jih lahko vsako leto spremljamo tudi pri nas, tako v Postojnski jami kot v mnogih krajih, so posebno doživetje, ki si ga ogleda na tisoče ljudi. Žal pa prihaja na njih tudi do vandalizma, pa tudi borci za pravice živali jim niso preveč naklonjeni.