marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Bela omela

Fotolia

Bela omela je tudi pri nas povezana s prazničnim časom – tako kot druge zimzelene rastline nas namreč pozimi spominja na skorajšnje novo rojstvo narave.

Z imenom bela omela označujemo veliko skupino zajedavskih rastlin iz rodu »Santalales«, ki rastejo pritrjene na veje dreves in grmovnic. Evropska bela omela oziroma »Viscum album« ima mehko zaobljene parne zimzelene lističe in voskaste bele okrogle jagode, ki rastejo v skupinah od dveh do šestih jagod. Gre za strupeno rastlino, ki bi zaužitju povzroči hude prebavne težave (trebušne krče, drisko) in močno zniža utrip.

Bele omele rastejo na velikem številu gostiteljskih dreves in delno zavirajo njihovo rast, če jih je na drevesu preveč, pa ga tudi ubijejo – drevesa namreč izrabljajo za črpanje vode in mineralnih hranil. Zaradi tega smo bele omele včasih dojemali kot nekoristne oziroma celo škodljive rastline, danes pa to ne velja več: z ekološkega vidika so namreč izjemno pomembne, saj se z njihovimi jagodami in tudi lističi hrani veliko število ptic, ki brez jagod omele verjetno ne bi preživele zime. Ptice pa v zameno za hrano tudi poskrbijo za razmnoževanje bele omele – z drevesa na drevo se omela namreč širi prav s pomočjo ptic. Semena omele se izločijo v ptičjih iztrebkih in z njimi vred prilepijo na drevo, nato pa seme vzklije in požene korenine skozi lubje.

Bela omela in božič

Bela omela se za božično okrasitev uporablja od 18. stoletja, tako v Evropi kot v Severni Ameriki. Po tradiciji velja, da se omela ne sme nikoli dotakniti tal – ko torej splezate na drevo in jo odrežete oziroma tudi celo odžagate (stebla so precej močna), je ne smete nikoli spustiti na tla. Poleg tradicije ohranjanja zelenja in spominjanja na pomlad, ki ga imajo v tem prazničnem času vse zimzelene rastline, pa ima omela še eno magično moč: varovala naj bi pred udarci strele in požari. Prav zaradi tega velja, da je ob koncu praznične sezone ni potrebno odstraniti, temveč lahko v hiši visi vse do naslednjega leta, ko jo zamenjamo s svežo omelo.

Tradicija, ki je precej razširjena v Severni Ameriki, pri nas pa ni toliko znana, veli, da se morata osebi, ki se srečata pod belo omelo, poljubiti. Gre za tradicijo, ki izhaja iz skandinavskih dežel in se je verjetno ne bi nihče branil – prav lepo je namreč imeti izgovor za nekaj poljubov.

Druga uporaba

Lističe in mlade vejice bele omele uporabljajo zeliščarji (zlasti v Nemčiji), z njimi pa naj bi odpravljali težave s prekrvavitvijo ter tudi dihalne težave. Nekaj časa je veljalo, da bela omela učinkuje tudi pri zdravljenju raka, vendar klinične raziskave tega niso potrdile.

Je pa imela omela včasih še neko drugo vlogo: uporabljali sojo za izdelavo limanic. Sok bele omele je namreč zelo lepljiv, zato so nanj lovili manjše živali (menda v Južni Afriki domačini tako še vedno lovijo ptice).