marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Pust in varnost otrok

Fotolia

Pust je veseli čas, ko se zlasti otroci radi našemijo in potrkajo na vrata sosedov in sorodnikov ter si prislužijo nekaj bonbončkov ter evrov. Vendar pa je treba, norčavosti navkljub, pomisliti tudi na varnost. Pustni kostumi niso vedno varni, pot od vrat do vrat pa še manj.

Nasveti za izbiro kostumov in mask

Kostumi so pogosto sintetični in zlahka zagorijo. Otroci naj se v njih torej nikoli ne zadržujejo v bližini ognja.

Kostum naj bo iz lahkih materialov, da otrok ne bo omagal pod njihovo težo.

Če bo šel otrok na pustno rajanje v dvorano, naj ne bo preveč oblečen – sintetika že itak ne diha in otrok bo pod njo ob divjanju in plesu hitro moker, zato ni potrebe, da ima na sebi še več plasti spodnjih oblačil. Če bo otrok na zabavi dlje časa, mu tudi raje primerno uredite pričesko in ne natikajte lasulje – tudi pod to bo povsem moker.

Obleka naj se z lahkoto odpne ter sleče. Da ne boste imeli težav, ko bo malček vzkliknil: »Mami! Lulat!«

Kostum naj bo otroku prav, ne pa prevelik. Predolgo krilo je lahko razlog, da se utegne vaša princeska vanj zaplesti ter pasti. Enako velja za obutev: tudi čevlji naj ji bodo prav, nikoli pa ne dovolite, da obuje vaše čevlje s peto, v katerih bo nerodna.

Rekviziti, ki predstavljajo ostre in koničaste predmete, na primer gusarski nož ali sablja za viteza, naj bodo mehki s topimi robovi, da se otrok ne poškoduje oziroma z njimi ne rani drugih otrok.

Če boste otrokov obraz naličili, uporabite svoja ličila ali posebne barve, ki so namenjene poslikavi obraza. V nasprotnem tvegate vnetje kože ali alergično reakcijo, saj je otroška koža precej občutljiva.

Če bo otrok nosil lasuljo ali plastično masko, naj bosta ti v otroški velikosti. Prevelika maska in lasulja lahko namreč pomenita, da otrok ne bo dobro videl, saj mu bosta lezli na oči, nepravilna velikost maske pa lahko tudi otežuje dihanje.

Od vrat do vrat

Če ne živite v popolnoma varnem okolju, na primer na vasi z desetimi hišami, kjer vsi poznajo vse, potem naj ne gredo otroci od vrat do vrat nikoli sami, temveč naj jih spremlja odrasla oseba. (Seveda ni nujno, da otroke pospremi prav do vrat, a naj bo blizu in nadzoruje dogajanje.)

Otroci naj v tuje hiše ne vstopajo, kajti šeme si lahko ljudje ogledajo tudi na vratih. Vstop v tujo hišo k neznanim ljudem je pač lahko nevaren.

Verjetno živijo tudi v vašem okolju ljudje, ki šemam ne odpirajo. Prav je, da otroci njihovo odločitev spoštujejo in jim ne zagodejo kakšne neumnosti.

Prav je, da otroci ljudem, ki jih obiščejo, kaj zapojejo ali zrecitirajo – naj se tega v naprej naučijo, da si bodo zares zaslužili priboljške.

Denar ali sladkarije? Naše prepričanje je, da naj bi otroci v svojo vrečko prejeli sladkorčke, kakšen kovanec pa naj jim namenijo zgolj ljudje, ki jih zares poznajo – na primer babice in tete. Otroke naučite skromnosti ter jim povejte, da ne smejo od ljudi nikoli zahtevati denarja.

Dogovorite se, da otroci darila prinesejo domov, kjer jih boste lahko pregledali. Marsikdaj namreč v vrečico za sladkarije zaidejo tudi bonboni, ki vsebujejo alkohol ali ki so zaradi svoje oblike ter velikosti nevarni in bi se otrok z njimi zadušil. Posebna previdnost velja pri otrocih z alergijami ter najmlajših, ki še ne vedo, čemu je namenjena žvečilka, saj bi jo lahko enostavno pogoltnili.

Pot od hiše do hiše naj poteka po pločniku, ki je dobro razsvetljen, otroci pa naj ne skačejo in ne divjajo. Naj bodo oblečeni tako, da jih bodo vozniki avtomobilov hitro opazili. (Lahko jim na kostume ali rekvizite kot so čarovniške metle in sablje prilepite ali prišijete odsevni trak.)