marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Prihaja pust

Fotolia

Beseda pust je pravzaprav okrajšava za mesopust in označuje čas, ko naj bi se ljudje pričeli postiti. Sicer gre pri pustu za praznovanje iz predkrščanskega časa, ob njem pa so se šemili že Rimljani. Italijanska različica besede za opustitev mesa »carneleva« pa je odgovorna za nastanek besede karneval.

Pustovanje je premakljiv čas, odvisen od velike noči. Ta nastopi ob prvi pomladni luni, štirideset dni pred tem pa je pepelnična sreda – in en dan prej pust.

Maske in praznovanja

Rimljani so v času današnjega pusta in z maskami praznovali na čast Bakhu, ki je bog trte, Grki pa so v tem obdobju praznovanja posvetili Dionizu, vinskemu bogu. Torej ni čudno, da je pust precej norčav. Seveda pa uporaba mask ni zgolj iz pustnega časa – v jami v Pirinejih obstaja slika človeka, našemljenega v izmišljeno žival (jelenje rogovje, dolga koničasta brada, medvedje šape, konjski rep), ki naj bi bila stara preko dvajset tisoč let. Tudi prvi zapisi o maskah so prav zanimivi – segajo v antični čas ko so se moški že v januarju preoblačili v ženske. Pri nas so zapisi seveda bolj mladi, tako je o hudičevih maskah in kolednikih pisal Janez Vajkard Valvasor .

Maske so bile za naše prednike nekaj posebnega zato, ker si marsikaterega naravnega pojava niso znali razložiti, zato so jih želeli nadzorovati z maskami. Grde maske naj bi ljudi našemile v demone in druga nevarna bitja, ki so iz vasi odganjala zimo in hudobijo, ter klicala pomlad. Seveda pa to ni bilo zgolj delo kurentov, ki so verjetno še danes najbolj znani – v Sloveniji imamo več kot 150 tradicionalnih mask. Poleg kurentov so tu še cerkljanski laufarji z maskami iz lesa, prekmurski pozvačin (značilen za borovo gostivanje), kostanjeviške šelme, škoromati iz Brkinov, pustarji na Banjšicah, pustovi v Drežnici, mačkare iz Dobrepolske doline …

Pustni karneval, kot ga poznamo danes, izvira iz Rima in Benetk ter se je pričel v renesansi. Danes sta seveda najbolj znana karnevala v Benetkah in Riu v Braziliji.

Kurenti

Slovenska legenda pravi, da je bil Kurent norčav moški, ki je pretental najprej smrt in Luciferja, nazadnje pa še svetega Petra, ki ga je zaradi ukane spustil v nebesa. Ko so ljudje to izvedeli, so se seveda odločili, da bodo na ta dan tudi sami zganjali norčije. Kurent ali Korant je tako iz preprostega ljudskega junaka postal pustni patron.

Druga oblika Kurenta ali Koranta pa je seveda tradicionalna pustna maska s Ptuja, Dravskega polja in Haloz. Ta naj bi z grozljivim videzom (kožami, rogovi) odganjala zimo, pri tem pa si pomaga tudi z zvonci, obešenimi okoli pasu. Zvonjenje se prične že po svečnici. Nekdaj so bili lahko kurenti zgolj poročeni moški, danes pa najdemo med njimi tudi ženske in otroke.

Kurentovanje na Ptuju bo letos potekalo že enainpetdesetič. Najbolj zanimivo je v nedeljo popoldne, ko imajo povorko tradicionalne pustne maske in skupine.