marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Boginje ljubezni

Fotolia

Ste si kdaj želeli, da bi imeli na moške takšen vpliv kot kakšna boginja ljubezni? Vam je vaš izbranec kdaj rekel, da ste njegova Afrodita? No, saj ne bomo pretiravali – a praznik zaljubljencev bo kmalu tu, zato je prav, da nekoliko razgalimo mitologijo in pobrskamo po tem, kdo naj bi bila Afrodita, zahodnemu svetu najbolj znana (a še zdaleč ne edina) boginja ljubezni.

Afrodita

Grško boginjo ljubezni, lepote in seksualnosti so si Grki »uvozili« od Feničanov. Afrodita naj bi se rodila iz morske pene pri Cipru, ko je Kronos odrezal genitalije Uranosu ter jih vrgel v morje. (Precej neprijetno, se vam ne zdi?) Od tu tudi njeno ime: aphros namreč pomeni pena. Ker je bila tako lepa, so se bogovi bali, da bo ljubosumje med njimi pripeljalo do voljne, zato se je Zevs odločil, da jo poroči s Hejfastom, ki ga ni imel nihče za grožnjo. Afrodita je imela veliko ljubimcev, tako bogove (na primer Ares) kot ljudi (na primer Adonis), iz njenih zvez pa se je rodilo tudi cel kup otrok.

Kasnejša verzija nastanka Afrodite pravi, da je bila pravzaprav Zevsova hči.

Po Afroditi imenujemo afrodizijak vse učinkovine, ki naj bi povečale poželenje in spolno moč, afrodizia pa se je imenoval vsakoletni festival v njeno čast, ki so ga praznovali predvsem v Atenah in Korintu.Njen najbolj znani tempelj je bil v Akrokorintu, kjer so bili spolni odnosi s svečenicami del čaščenja, vendar pa so mesto Rimljani leta 146 pred našim štetjem uničili. Ko je bilo mesto sto let kasneje obnovljeno, templja niso ponovnozgradili, vendar zgodovinarji sklepajo, da se ječaščenje Afrodite tam kjub temu ohranilo.

Afrodito povezujemo z morjem, delfini, golobicami, labodi, granatnim jabolkom, vrtnicami, školjkami in biseri – tudi na njenih upodobitvah običajno nastopajo ti simboli. Vedno je upodobljena kot odrasla ženska, saj naj bi kot takšna že prišla iz morja oziroma je iz pene nastala v svoji odrasli podobi.

Afrodita in Venera

Iz grške Afrodite je nastala tudi rimska Venera. Utelešala je spolnost, lepoto in ljubezen, kot njena grška predhodnica, prav tako pa je bila znana po prešuštnem obnašanju. Kako podobni sta si obe boginji je lepo razvidno iz čudovite slike Sandra Botticellija z naslovom Rojstvo venere, kjer je čudovita Venera pravzaprav prikazana na obali, kjer stoji v školjki – torej se rojeva natanko tako, kot Afrodita.

Venera je sicer najbolj znana po tem, da se je vmešavala v življenje svojega sina Erosa. Ta naj bi po njenem naročilu ponagajal lepi smrtnici Psihi, vendar se je po nesreči sam zbodel v svojo puščico ter se vanjo zaljubil. Pričela sta se dobivati v skrivni jami, vendar vedno v temi, saj Eros ni želel, da bi ga prepoznala kot boga (glede na njegova velika krila je bilo to precej očitno). Psiho sta njeni sestri pregovorili, naj vendarle razsvetli jamo in Eros je odšel, njegova ljubimka pa se je skesana odločila, da ga poišče. Seveda je pri tem naletela najprej na Venero, ki ji je ves čas dajala nemogoče naloge, saj je bila na lepo smrtnico precej ljubosumna, in jo poslala celo v podzemlje. Vendar pa se je zgodba srečno končala, saj jo je Eros še vedno ljubil ter ji je nazadnje vendarle pomagal. Gre torej za mitološko pripoved o ljubezni, ljubosumju in potrebi o brezpogojnem zaupanju med partnerjema, ki ima »filmski« zaključek, saj nas uči, da prava ljubezen premaga še tako velike težave.