marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Babuške – simbol materinstva

Fotolia

Babuške oziroma matrjoške, kot jim pravijo Rusi, so eden najbolj priljubljenih ruskih spominkov ter simbol materinstva. Že od nekdaj so priljubljena igrača otrok, ki lesene figure radi zlagajo eno v drugo ter jih razvrščajo po velikosti, sicer pa so vse bolj priljubljene tudi kot darilo ob materinskem dnevu ter ob rojstvu, ob rojstnih dneh (na primer za Abrahama), kot simbol plodnosti ob porokah …

Tradicionalna babuška je videti kot mlada ruska ženska, oblečena v narodno nošo – obleko z rožami in ruto na glavi oziroma tako imenovani sarafan. V kompletu naj bi bilo vsaj 5 babušk, lahko pa jih je tudi do 30, pri čemer je število figur lahko sodo ali liho. Običajno so babuške v setu poslikane enako, vendar pa to ni nujno – vsaka ima lahko na predpasniku na primer drug vzorec ali narisan kakšen pomemben arhitekturni objekt, krajino in podobno. Prav tako kot že dolgo ni več nujno, da so oblečene v tradicionalno nošo – moderne babuške imajo različne motive, celo takšne s podobami filmskih igralk, pevk, politikov, junakov iz risank ali z božičnimi poslikavami lahko dobite.

Kako jih pravilno imenovati?

Pred revolucijo je bilo v ruralni Rusiji zelo priljubljeno ime Matriona ali Matrijoška, ki izvira iz osnove »mater« - torej mati. To ime so zato tudi povezovali s podobo močne ruske matere s kopico otrok. Zaradi tega ni čudno, da je to ime pričelo označevati tudi lesene figure, ki so predstavljale prav to podobo.

Poimenovanje matrjoška je zato pravilnejše kot poimenovanje babuška – babuška v ruskem jeziku namreč pomeni majhno babico, ne pa mamo. Vendar se je ime babuška v zahodnem svetu veliko bolj prijelo, zato nas večina pozna te klasične ruske lutke prav pod tem imenom.

Od kod izhajajo?

Prvi znani komplet babušk je po načrtu Sergeja Maljutina leta 1890 izrezljal Vasilij Zvjozdočkin, Maljutin pa jih je tudi porisal. Maljutina so navdihnile japonske figure sedmih bogov. V setu je bilo osem figur – zunanja je bila dekle, ki drži petelina, najmanjša je bila dojenček, šesta figura je bil deček, vse ostalo pa deklice. Maljutin je bil sicer slikar in ljudski umetnik na posestvu Abramtsevo, ki j bilo last Sava Mamontova – industrialista in velikega mecena umetnosti. Leta 1900 je soproga Save Mamontova figure predstavila na Svetovni razstavi v Parizu, kjer je igračka prejela bronasto medaljo.

Za rojstno mesto babušk velja kraj Serviev Posad, kjer so jih pričeli izdelovati kmalu za tem. To je bilo barvito rusko mestece s samostanom, pred katerim je bil velik trg. Tam so se zbirali precej različni ljudje, od trgovcev do menihov, obrtnikov, romarjev, kmetic in otrok. Prve figure so predstavljale ta vrvež, zato niso upodabljale zgolj žensk, temveč tudi moške. Pogost motiv so bila ruska dekleta, ki držijo košaro za na trg ali šopek rož, pa tudi ženin in nevesta, pastir s pipo, starejši moški z dolgo brado … Včasih so upodabljale cele družine, torej starše z vsemi otroki, pa tudi rusko plemstvo. Leta 1909, ko so praznovali stoletnico pisatelja Gogolja, so naredili figure z njegovimi knjižnimi junaki, leta 1912 (ob stoletnici zmage nad Napoleonom) so poleg Napoleona upodabljale ruske generale, prav tako pa so bile pogoste figure junakov iz Puškinovih zgodb.

Kako so narejene?

Babuške so običajno izdelane iz lesa lipe, breze ali jelše. Drevesa, ki so namenjena izdelavi babušk, morajo biti posekana v začetku pomladi, običajno v aprilu (zaradi vsebnosti smole), nato pa oluščijo lubje. Les mora nato počivati dve leti, šele nato ga razžagajo in pričnejo oblikovati s finim drobnim orodjem.

Najprej izdelajo najmanjšo figurico, ki se je ne razstavi, nato pa po vrsti izdelajo vse večje. Ko so oblikovane, se izdolbe še rob obroča, da lahko zgornji in spodnji del figure sestavimo skupaj. Nazadnje figuro pobrusijo, zapolnijo razpoke s škrobovim lepilom in šele nato pobarvajo.

Originalne ruske babuške lahko kupite tudi pri nas – v trgovini Čeburaška v Mariboru.