marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Rabarbara – čudovita za sladice, a tudi nevarna

Fotolia

Rabarbara (Rheum) raste na mnogih vrtovih, saj je povsem nezahtevna rastlina, s katero ni dela. Kljub temu je možno iz nje pripraviti veliko različnih jedi: kompote, pite, sirupe, marmelade, torte, narastke, mafine in kruh – kljub temu, da sodi rabarbara med zelenjavo, jo namreč uporabljamo kot sadje, še zlasti z njo zamenjujemo jagodičevje (z rabarbaro lahko v receptih zelo učinkovito zamenjate brusnice).

Kako raste?

Rabarbara najbolje raste v tleh, kjer se voda ne zadržuje, zato je najbolj primeren kakšen dvignjen del grede. Listov prvo leto ne pobiramo, saj se morajo najprej okrepiti korenine, v času rezanja listov, torej spomladi in zgodaj poleti, pa je treba ves čas odstranjevati stebla s cvetovi – če gre rastlina v cvet, listi ne bodo več bujni.

Priprava za kuhanje

Pri kuhi uporabljamo zgolj rabarbarine listne peclje – tiste rožnate paličice, iz katerih poganja velik zelen list, v lekarništvu pa se uporablja korenina (ki deluje še posebej odvajalno). Pri pripravi je treba paziti, da s paličice zares odstranimo list v celoti, saj so listi polni oksalne kisline, ki je škodljiva (strupena za ledvice). Tudi paličice rabarbare je treba olupiti, saj je oksalna kislina tudi v olupku listnega peclja, poleg tega pa je olupek tudi nitast (kot pri špargljih).

Rabarbaro uživamo zgolj do sredine junija, saj kasneje vsebuje preveč oksalne kisline, nato pa jo lahko spet režemo septembra in oktobra – a s poznim rezanjem lahko rastlina propade, prav tako pa je rezanje prepovedano po prvi zmrzali (takrat se oksalna kislina ponovno razširi v stebla).

Stebla rabarbare lahko tudi zamrznete – olupite jih in narežite na 2 do 3 centimetre velike koščke. Če želite, jih lahko pred zamrzovanjem tudi pokuhate.

Rabarbara je sicer bogata z vitaminom C, vsebuje pa tudi dosti kalija in folne kisline.