Probiotiki in prebiotiki v živilih

sir, jogurt, mleko Fotolia

Mnogi »probiotični izdelki« ne ustrezajo osnovnim pogojem

Na slovenskem trgu je veliko izdelkov, ki jih označujejo za probiotične, a si mnogi izmed teh izdelkov imena pro- ali prebiotik sploh ne zaslužijo. Vendar se večina potrošnikov tega ne zaveda. »Ker objektivne informacije zelo redko pridejo do potrošnikov, so le-ti pri izbiri izdelkov zmedeni in lahko tudi zavedeni,« opozarja asist. dr. Tanja Pajk Žontar. Pri Zvezi potrošnikov Slovenije so konec leta 2009 izvedli prehranski test mlečnih probiotičnih izdelkov in probiotikov v obliki prehranskih dopolnil. »Ugotovili smo, da je znanstveno pravilno navajanje vrste in rodu bakterij pri izdelkih bolj izjema kot pravilo. Enako velja tudi za izpisovanje števila probiotičnih bakterij, ki je sicer pogosteje navedeno pri prehranskih dopolnilih kot na živilih. Žal pa je test pokazal tudi, da vsi izdelki ne vsebujejo navedenih vrst probiotičnih bakterij, kot tudi, da je število le-teh lahko manjše od označene vrednosti ali celo nično. Slednje napake so pogostejše pri prehranskih dopolnilih kot pri živilih,« je povedala asist. dr. Tanja Pajk Žontar.

Prof. dr. Irena Rogelj jo je dopolnila: »Pri nekaterih prehranskih dopolnilih so denimo pri učinkih navedeni kar vsi učinki, ki so jih kdaj koli ugotovili pri katerikoli proučevanih probiotičnih bakterij. Zgodi se tudi to, da spremenijo sestavo probiotičnega prehranskega dopolnila, spisek učinkov pa ostane nespremenjen. Pri izdelkih s prebiotiki je težava v tem, da povprečni potrošnik iz različnih navedb na deklaracijah težko razbere, kaj so prebiotiki (inulin, oligofruktoza, froktooligosaharidi, vlaknine, ksilitol, …). Poleg tega se prebitoiki dodajajo različnim živilom, od mlečnih izdelkov, mineralnih vod, energetskih ploščič, čokolade, kruha in še bi lahko naštevala. Lahko imajo tudi neprijetne stranske učinke kot so napenjanje, vetrovi, krči ali celo driska, če jih zaužijemo preveč, zato bi bilo primerno opozorilo o možnih stranskih učinkih,« meni prof. dr. Irena Rogelj.

Na slovenskem trgu je tudi nekaj znanstveno potrjeno učinkovitih izdelkov

»Vendar je na slovenskem trgu tudi nekaj zelo kakovostnih izdelkov, ki ustrezajo kriterijem in imajo z znanstvenimi raziskavami potrjeno učinkovitost. Zato je prav, da se loči "žito od plev" in da se strokovna javnost seznani z razlikami,« opozarja doc. dr. Orel.

Tudi prof. dr. Irena Rogelj pravi, da se pri probiotičnih izdelkih stanje izboljšuje. »Vsi resni ponudniki teh izdelkov redno pošiljajo svoje izdelke v kontrolo, nekateri najslabši pa so že izginili s trga. Živila s probiotiki, med katerimi prednjačijo probiotični mlečni izdelki, vsebujejo predvsem dobro proučene probiotične bakterije, njihovo število le redko pade pod mejo, navedeno na embalaži. Bolj raznolika je situacija pri prehranskih dopolnilih, med katerimi najdemo dobro definirana, ustrezna z vidika števila prisotnih probiotičnih bakterij, do takšnih, ki še zdaleč ne vsebujejo tistega, kar obljubljajo. Naj poudarim, da to ni naša posebnost, temveč težava celotnega evropskega, verjetno tudi širšega trga,« pravi prof. dr. Irena Rogelj. Trenutno imamo v Sloveniji verjetno eno boljših kontrol v Evropi, saj imamo na Inštitutu za mlekarstvo in probiotike Biotehniške fakultete laboratorij z akreditirano metodo za kontrolo probiotičnih izdelkov, kjer preverjajo tudi izdelke iz drugih držav EU.

Sporočilo za javnost, Inštitut za probiotike in funkcionalno hrano