Peneče vino

jagoda in peneče vino v kozarcu Fotolia

Vsako vino z mehurčki ni šampanjec, čeprav pogovorno radi tako rečemo – gre za peneča vina, v osnovi namenjena praznovanjem.

Šampanjec je dobil ime po pokrajini Champagne v Franciji, v kateri pridelujejo peneča vina. Samo peneča vina iz te pokrajine lahko nosijo ime šampanjec, izdelana so iz sort chardonnay in pinot – torej tako iz belega kot rdečega grozdja, določena pa je tudi specifična metoda predelave. Peneča vina sicer pridelujejo po vsem svetu in tudi pri nas najdemo nekaj vrhunskih domačih penečih vin.

Poimenovanja penečih vin v različnih državah: Spumante, Prosecco in Lambrusco (Italija), Cava (Španija), Sekt (Nemčija), Vins Mousseux (Francija, če ni iz pokrajine Champagne).

Kakovost in cena penečega vina sta odvisni od metode predelave in kakovosti grozdja. Ne glede na ceno pa gre za vino, ki vsebuje mehurčke zaradi ogljikovega dioksida (CO2), ki nastaja v naravnem procesu fermentacije ali v sodu ali v steklenici. (Cenenim penečim vinom, ki jih dobite že za dva evra in so vprašljive kakovosti, ogljikov dioksid dodajajo umetno, tako kot pri gaziranih pijačah – mehurčki so veliki, vendar kratkotrajni.)

Kako je nastal šampanjec?

Prvi šampanjec je pripravil benediktinski menih in odličen pridelovalec vina v 17. stoletju – Dom Perignon. Izdeloval je vino, a ker so bile temperature prenizke, da bi se proces fermentacije zaključil, se je ta nadaljevala spomladi, zaradi česar so v vinu nastali mehurčki. Dom Perignon je sprva mislil, da se vino kvari, a ker nikakor ni mogel najti načina, da bi nastajanje mehurčkov preprečil, je uporabil drugo taktiko – raje se je posvetil temu, kako naj naredi vino z mehurčki čim boljše. Kot je sam dejal, je bilo pitje penečega vina kot bi pil zvezde.

Metoda pridelave

Ista metoda, kot jo uporabljajo za pridelavo šampanjca, se lahko uporablja tudi za druga peneča vina. Pravimo ji klasična (methode champenoise, methode traditionelle, methode classique) ter je precej dolgotrajna – od dveh do petih let! Vino fermentira v steklenici, ki jo je treba obračati, odstraniti usedline (s pomočjo zamrzovanja!), nadzorovati sladkor …

Druga metoda (transfer methode) je manj zamudna in cenejša. Tako kot pri metodi za pravi šampanjec vino fermentira v steklenici – vendar za razliko ne v isti steklenici, v kateri je ob vašem nakupu.

Sekundarna fermentacija v sodu iz nerjavečega jekla (charmat, bulk process, cuvee) je primerna za zelo aromatično grozdje, saj okusa ne razvije tako popolno kot klasična metoda. Na ta način dobimo peneče vino precej hitro – lahko že v treh tednih. Mehurčki so nekoliko večji.

Zadnji način pridelave je že omenjeno umetno dovajanje CO2 v vino – vendar pa to ni peneče vino, s katerim bi hoteli nazdraviti ob posebnih dogodkih.