marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Kraljica potica – vse o najboljši slovenski sladici

Pošlji prijatelju

ocvirkova potica kosMN

Potica je gotovo najbolj znana in najbolj razširjena tradicionalna slovenska jed. Njeno ime menda izhaja iz besede povitica, od koder se je spremenila v povtico in nato nadalje v potico, beseda pa naj bi označevala pecivo, ki je zavito – torej gre pri potici pravzaprav za zavitek, ki pa se od drugih zavitkov razlikuje v tem, da je narejena iz kvašenega, ne pa iz vlečenega ali listnatega testa. Glede na to, da gre pravzaprav za sladico, zavito v testo, lahko govorimo o potici tudi takrat, kadar je ta na videz nekoliko drugačna od klasične – takšni sta na primer potratna potica, ki je značilna predvsem za Štajersko, ter kruhova potica, kjer je testo nadevano z namočenim kruhom, šele nato pa pridejo v poštev tudi slajši dodatki. V nekaterih delih Slovenije zaradi samega izvora štejejo med potice tudi štruklje (zlasti pečene).

Potica je sicer lahko sladka ali slana, pri čemer ne gre zgolj za razliko v nadevu, temveč tudi v samem testu. Slana potica ima testo bolj podobno kruhu, sladka pa ima več dodatkov, ki so značilni za peciva.

Nadevi

Tudi pri nadevih je kar nekaj variacij. Najbolj je znana potica z orehovim nadevom, čeprav veljajo za klasične tudi tiste z nadevom iz lešnikov, maka, pehtrana, rožiča, medu, mandljev, z ocvirki in podobno. V starih časih so gospodinje za peko uporabljale predvsem domače sestavine, ki so bile pri roki, nato v trgovini enostavno dostopne stvari iz tujih krajev, danes pa imamo radi tako tiste iz klasičnih, za Slovenijo značilnih sestavin, na primer orehov, kot tudi bolj moderne in eksotične, na primer kokosovo potico. Poticam pač ni videti konca, tako so nadevi vse bolj domiselni – v zadnjem desetletju so priljubljene tudi potice z nadevom iz jabolk ali suhimi hruškami.

(Opomba: Na sliki je ocvirkova potica oziroma ocvirkovka.)

Različice

Potice so med seboj različne tudi glede na pokrajine. Tako poznajo v delu Zasavja in Posavja potico iz pregrete smetane oziroma rjave smetane – gre za smetano, pobrano z mleka in zapečeno v krušni peči. V Prekmurju seveda ni redkost potica z bučnicami, v Beli krajini pa pripravljajo potico iz ajdovega testa. In tako domiselnih lokalnih različic je seveda še veliko.

Kaj pa oblika?

Ja, pri potici je pomembna tudi oblika. Prava potica naj bi bila okrogla, z luknjo v sredini, njen zunanji rob pa naj bi bil lepo pokončno naguban – a dejstvo je, da danes veliko gospodinj potice ne peče v lončenem pekaču, namenjenem prav potici, zato so oblike različne. Potico je seveda možno speči tudi v povsem običajnem pekaču, na primer majhnem modelu za kruh – kar je še zlasti priročno, kadar želimo manjšo potičko.

Koliko je stara?

Prve zapise o potici sicer najdemo v 16. stoletju, o njej pa je v Slavi vojvodine Kranjske pisal tudi Valvazor. V starih časih je potica veljala za razkošno sladico, zato je bila na mizi predvsem ob večjih praznikih in posebnih priložnostih, danes pa je nekaj tega svojega čara izgubila. Vsekakor si brez nje ne znamo predstavljati božiča, še bolj nujna pa je za veliko noč, saj ima simbolni pomen – okrogla potica predstavlja Jezusovo trnovo krono, zato je obvezna tudi v košarici za žegen.

Kakšen je pomen potice danes?

Potica še vedno predstavlja praznike, čeprav je nekoliko razvrednotena zaradi dejstva, da je predvsem mlajše gospodinje ne pripravljajo same, temveč jo enostavno kupijo v trgovini. Temu je morda krivo tudi dejstvo, da je nekoč veljalo, da je potica izkaz dobre gospodinje oziroma dobre kuharice. Takšno mnenje je verjetno privedlo do tega, da so predvsem manjše ženske prepričane, da je priprava potice zakomplicirana, dejansko pa je ravno nasprotno: priprava potice zaradi kakovostnih sestavin in vseh mogočih kuhinjskih pripomočkov ni bila še nikoli tako enostavna! Treba si je samo vzeti čas in se je lotiti.

Poglejte še: Osnovno testo za potico - kvašeno testo, Rožičeva potica

Oglašujte pri nas