marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Javorjev sirup

Pošlji prijatelju

steklenička javorjevega sirupaFotolia

V deželah, kjer je javorjev sirup skoraj vsak dan na jedilniku, ga radi primerjajo z medom, saj ga lahko polijemo po pecivu ali kruhu, uporabimo za marinado in z njim tudi osladimo čaj in celo kavo – vendar pa ima v primerjavi z medom manj kalorij in več mineralov. Je nealergeno živilo, zato ga lahko uživajo skorajda vsi.

Javorjev sirup je izdelan iz sokov sladkornega (lat. Acer saccharum), rdečega ali črnega javorja, pridobivajo pa ga tako, da v debla naredijo luknjice, iz katerih se drevesna tekočina izceja v vedra. Sok je sprva skoraj brez barve in okusa, zato ga morajo zavreti, da iz njega izpari voda, pri tem pa se obarva v lepo rdečkasto rjavo barvo in dobi značilen okus. Po kuhanju je v sirupu vsebnost sladkorja okoli 60 odstotkov.

Lastnosti

Kakovost sirupa se ocenjuje glede na barvo, okus in gostoto. Večinoma je na voljo sirup kakovosti A, za katerega velja, da temnejša barva pomeni tudi močnejši okus. Sirup kakovosti B pa ima okus tako močan, da se večinoma uporablja zgolj za kuho in peko. V trgovinah boste večinoma dobili sirup, ki so mu primešane še druge sestavine, na primer koruzni sirup, saj je javorjev sirup v čisti obliki predrag in ima premočan okus.

Dokler stekleničke ali plastenke s sirupom ne odprete, ga lahko hranite na polici, odprt sirup pa je najbolje hraniti v hladilniku, sicer se na njemu lahko hitro pojavi plesen.

pridobivanje javorjevega sirupa iz drevesFotolia

Zgodovina

Izdelovanje javorjevega sirupa ima dolgo tradicijo, saj so ga tako za hrano kot zdravilo pridelovali že severnoameriški staroselci. Ti so naredili zareze v drevesa s tomahavki in zbirali sirup v posodah iz brezovega lesa,nato pa so ga segrevali s pomočjo vročega kamenja. V mrzlih zimskih dneh so si pomagali tudi z zmrzaljo, saj je bilo zamrznjeno vodo lažje odstraniti kot čakati, da izhlapi zgolj zaradi kuhanja.

Novi naseljenci so sirup takoj vzljubili in ga pričeli zbirati s pomočjo železnih posod, sirup pa se je iz dreves iztekal po železnih cevkah, ki so jih privili v drevesna debla. Tudi kuhanje je pričelo potekati v kovinskih kotličkih. Sirup je bil v časih kolonizacije glavno sladilo, zato je bil precej drag in tudi visoko obdavčen, ko so v ZDA odkrili poceni načine za proizvodnjo sladkorja, pa je pričel pomen javorjevega sirupa upadati. Danes se ga v primerjavi z začetkom 19. stoletja pridela zgolj še petina.

Po pridelavi javorjevega sirupa so poznane kanadske province New Brunswick, Nova Scotia in Quebec, v ZDA pa državi Vermont in New York.

Vpliv na zdravje

Javorjev sirup je odličen vir mangana in cinka. Mangan je nujen za delo encimov, ki pomagajo pri proizvodnji energije in ščitijo telo kot antioksidanti. Tudi cink je pomemben v boju proti prostim radikalom, hkrati pa pomaga pri zaviranju ateroskleroze, saj preprečuje nalaganje slabega holesterola (LDL) v žilah. To mangan še nadgradi – prav mangan je namreč nujen, da se v telesu vzdržuje dober nivo dobrega holesterola (HDL). Tako mangan kot cink sta pomembna tudi za delovanje imunskega sistema, saj na primer brez cinka upade število belih krvničk, ki so nujne za obrambo telesa, mangan pa pomaga pri zmanjševanju vnetij ter deluje kot stimulant za imunski sistem.

Javorjev sirup se za uživanje priporoča še zlasti moškim, saj ugodno vpliva na njihovo reproduktivnost. Cink je nujen za dobro delovanje prostate in če ga v telesu primanjkuje, se hitro pojavijo težave in poveča tveganje za raka na prostati. Tudi mangan je koristen, saj sodeluje pri nastajanju spolnih hormonov.

Oglašujte pri nas

Podobni članki