marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Jagodičevje – kako nam najbolj tekne?

Med jagodičevje ne spadajo zgolj jagode, maline in borovnice – pogosto pozabljamo na robidnice, murve, bezgove jagode, kosmulje, brusnice, šipkove jagode… Mehko jagodičevje je treba uporabiti čim prej, saj začne po obiranju hitro propadati, prav tako pa je najbolje, da ga ne peremo, saj s tem izgublja okus (če je domače in ni škropljeno, ga torej zgolj hitro splaknite). Trdo jagodičevje, na primer ribez, je bolj obstojno.

In kako je najbolje porabiti jagodičevje?

Mehko, na primer jagode in maline, je najboljše sveže, iz trdega pa običajno pogosteje kuhamo marmelade.

Jagode

Jagode vedno izberite tako, da jih povohate – če ne dišijo, potem bodo praznega okusa, kljub lepi barvi in obliki. Jagode se s kuhanjem precej zmehčajo, zato je za pripravo sladic običajno bolje uporabiti sveže, ne pa jagod iz kompota. Jagode lahko uporabimo za pripravo bovle ali jih dodamo šampanjcu ter vinu. Okusne so flambirane in pomočene v stopljeno čokolado, prav tako pa teknejo na hitro ocvrte – pomočite jih v testo in ocvrite.

Nekaj posebnega so gozdne jagode, ki so veliko bolj aromatične od vrtnih. Tudi te lahko dodate šampanjcu, še boljše pa so same ali s stepeno smetano.

Ker so jagode hitro kuhane, jih uporabljamo tudi za pripravo jagodne omake, pa tudi za marmelade. Pri kuhanju vam priporočamo, da uporabite fino sito oziroma gazo, saj so peške jagod povsem majhne, ali pa posezite po sodobnih sortah, ki skorajda nimajo pešk.

Maline

Maline različnih sort so rožnatordeče, črnordeče, rumeno rožnate … So mehko jagodičevje, ki ga je treba zaužiti čim hitreje, zato tudi za nadev sladic najpogosteje uporabljamo sveže. Iz malin pripravljamo omake in marmelade zgolj tako, da jih pretlačimo skozi sito, saj ima vsak delček maline svojo peško. Maline ravno tako dodajamo vinu, pogosto pa jih tudi zamrznemo v sladolede ali šerbete. V maline lahko ravno tako nabrizgate belo čokolado in jih nato zamrznete.

Robide

Robide je nekoliko težje ločiti od peclja. Za razliko od malin jih najpogosteje uživamo kuhane, saj s kuhanjem postanejo mehkejše in tudi bolj aromatične. Pogosto jih kombiniramo z jabolki, predvsem v pitah in zavitkih. Robide se uporabljajo tudi za sirupe.

Borovnice

Divje borovnice imajo v primerjavi z ameriškimi borovnicami nekoliko kiselkast okus, zato jih vedno osladimo. Uživamo jih presne, iz divjih pripravljamo likerje. Priljubljene so v mafinih, kjer pa se njihova barva včasih žal spremeni v zelenkasto. Borovnice so za razne kreme manj primerne, saj »olupek« ne razpade popolnoma, razen če jih dolgo kuhamo, prav tako pa so v njih zelo drobcene peške (zlasti v ameriških).

Brusnice

Prave divje brusnice uživamo zgolj kuhane, saj se tako zmehčajo in razvijejo poln okus, ameriške brusnice pa kuhane ali sušene (kjer je prisotnih zelo veliko dodatkov). Brusnice se uporabljajo za pripravo omak k mesu ali za džeme. Džem iz brusnic pri nas pogosto uporabljamo za pripravo pohorske omlete, v ZDA pa je iz ameriških brusnic izjemno priljubljen sok, ki vsebuje veliko vitaminov.

Bezgove jagode

Bezgove jagode morajo biti popolnoma zrele, sicer so strupene. Vsebujejo veliko vitamina C, uporabljamo pa jih predvsem za sirupe ali kuhanje bezgovega vina.

Ribez

Ribez spada med nekoliko bolj kislo jagodičevje. Belega in rdečega uporabljamo predvsem za okrasitev sladic, črnega pa pogosteje tudi za pripravo pit, sirupov in sokov, likerjev ter marmelad.

Kosmulje

Kosmulj marsikdo ne mara uživati presnih, saj imajo jagode na površini dlačice. Iz njih se običajno skuha marmelada ali pripravi omaka za h mesu.