marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Kako kupovati sadje?

Fotolia

Kako izbrati posamezno vrsto sadja glede na njegov videz in vonj, da bo imel dober okus in ne bo že po nekaj dneh zgnil v vašem hladilniku?

Ameriške borovnice (torej ne gozdne) morajo biti polne vlage, tako da so povsem nabrekle. Naj bodo čvrste, enakomerno obarvane, koža naj nekoliko vleče na srebrn odtenek.

Ananas mora biti težek za svojo velikost, pri peclju pa mora lepo dišati. Naj ne bo popolnoma trd, spodnjih nekaj listov pa se mora z lahkoto odstraniti. Izognite se sadežem, ki so pretirano mehki ali imajo črne madeže, sicer pa je vseeno, ali so na videz rumeni ali zeleni.

Avokado naj bo na otip nekoliko mehak, vendar ne toliko, da bi se nam notranjost že takoj zdela kašasta. Če kupite avokado, ki je še trd, ga imejte nekaj dni na pultu ali okenski polici v kuhinji, da dozori.

Banane naj bodo ob nakupu bolj trde in zelene kot so vam všeč, saj zorijo precej hitro. Zorenje je še hitrejše, če poleg njih hranite tudi drugo sadje. Če jim želite življenjsko dobo podaljšati, jih hranite v hladilniku in proč od ostalega sadja – olupek bo sicer postal rjav, vendar bo notranjost še vedno okusna.

Breskve in nektarine ne kupujte trde, saj po obiranju skoraj ne zorijo več. Sadeži naj bodo na otip mehki, ne smejo pa biti obtolčeni.

Češnje naj bodo debele in imajo napeto ter gladko kožo. Običajno je tako, da so češnje svetlejše obarvanih sort bolj sladke od sort, ki so temnejše. Češnje nikoli ne operite vnaprej. Neoprane imate lahko v hladilniku nekaj dni.

Grozdje naj bo enakomerno obarvano, posamezni grozdi pa naj se dobro držijo pecljev. Kjer se grozd drži peclja, ne sme biti nič rjavega.

Hruške morajo biti čvrste, ne pa trde – te se morajo še omladiti. Zorenje hruške se odvija od peclja proti muhi, torej izberite takšne, ki so ob peclju že nekoliko mehke.

Fige imajo najboljši okus, ko so že popolnoma mehke in skoraj razpadajo. Če jih ne boste pojedli v dnevu ali dveh, jih kupite, ko so še nekoliko trše.

Jabolka naj bodo čvrsta, brez mehkih delov in odrgnin. Večina sort rumenih in zelenih jabolk mora imeti nekaj rožnatega tona.

Jagodičevje naj ima intenzivno, živo barvo. Vedno preglejte plodove na dnu košarice – ti so prvi, ki pričnejo gniti. Če je na dnu košarice tekočina, so plodovi ali prezreli ali pomečkani. Za jagode velja, da morajo imeti zeleno krono ob peclju, sicer so že preveč zrele, prav tako pa morajo lepo dišati. Raje izberite manjše, saj imajo boljši okus kot velike.

Kaki naj bo na otip mehak, kožica pa naj se zdi prosojna.

Kivi je primeren za uživanje, ko je mehek. Če je njegova koža nagubana ali pa že popolnoma napihnjena, je star in verjetno ni več dober.

Lubenice imajo na eni strani rumen madež – s tem delom je lubenica ležala na tleh med rastjo. Če je madež bel ali bledo zelen, še niso zrele.

Mango ima lahko kakršen koli rumen, rdeč, oranžen ali zelen odtenek. Zrel je takrat, ko je že mehak in na področju peclja sladko diši.

Marelice naj bodo nekoliko mehke in enotno obarvane.

Melone morajo lepo dišati in biti mehke, vendar brez izboklin, vdrtin in pretirano mehkih mest. Podolžne »brazgotine« naj bodo lepo razporejene, barva pa rumena ali rumeno-zelena.

Pomaranče, grenivke in limone morajo biti težke za svojo velikost – to pomeni, da je notranjost sočna, ne pa izsušena. Gladek in tanek olupek običajno pomeni, da je sadež bolj sočen. Nepravilnosti ali rjave »žilice« na olupku običajno ne vplivajo na kakovost. Pomaranče so zrele tudi, če je del lupine še nekoliko zelen.

Slive morajo biti enakomerno obarvane in nekoliko mehke.