marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Prstni odtis – ključ doma

Pošlji prijatelju

prstna blazinica z vidnimi brazdamiFotolia

Identifikacija oseb ter dokazovanje identitete sta dolga leta temeljili na tem, da si pokazal določen dokument, na primer osebno izkaznico ali potni list. V zadnjih dveh desetletjih se je v ta namen uveljavilo tudi poznavanje določene šifre ali PIN kode. Vendar pa je dokumente možno ponarediti, šifro ali kodo pa se v času sodobne tehnologije tudi enostavno izbrska ter ukrade. Ravno zato prihajajo tako pri dokazovanju identitete kot pri varovanju zadnja leta v ospredje biometrične metode, ki so izredno precizne ter jih je skorajda nemogoče ponarediti.

Na biometrične metode identifikacije oseb smo zadnje čase nekoliko bolj pozorni zlasti zaradi povečane nevarnosti terorizma ter dejstva, da jih bo večina modernih držav slej kot prej vključila v svoje potne liste. Četudi se uporabljajo že dolga stoletja, se običajni državljani do nedavnega z njimi nismo srečevali – prstni odtisi so bili za nas zgolj nekaj, s čimer se srečujejo kriminalisti, »branje« roženice ter glasovna identifikacija osebe pa sta nam bili znani zgolj iz znanstveno-fantastičnih filmov. Vendar pa biometrija še zdaleč ne spada v prihodnost in ravno tako ni namenjena zgolj različnim profesionalcem, temveč je izjemno uporabna tudi v vsakdanjem življenju.

V modernem svetu je zanesljivo varovanje izjemnega pomena, zato se biometrija že uporablja pri zaščiti računalnikov, mobilnih telefonov ter internetnih storitev, poneverb pri finančnih transakcijah, dostopu do poslovnih prostorov, vojaških in drugih področij z omejenim vstopom (na primer letališč), vse bolj pa postaja tudi del dokazovanja identitete povsem navadnih državljanov.

Kaj je biometrija?

Moderna biometrija temelji na statističnih in matematičnih metodah, ki odkrivajo biološke lastnosti posameznika. Pravzaprav izhaja njeno ime iz grških besed »bio« (življenje) ter »metrik« (meriti). In če vemo, da si na svetu niti dva človeka nista enaka (razen identičnih dvojčkov, vendar so tudi pri njih odstopanja), potem je razumljivo, da je izjemno pripravna znanost tako za določanje identitete kot za varovanje.

Uporablja se jo tako za identifikacijo kot verifikacijo. Pri identifikaciji se »odvzame« določena telesna lastnost, na primer prstni odtis, ki se nato primerja s podatki o tej lastnosti v vnaprej ustvarjeni bazi podatkov. Seveda zahteva ta metoda veliko časa, saj je primerjanje podatkov dolgotrajen postopek. Pri verifikaciji pa se zgolj ugotavlja, ali je neka oseba res tista, za katero se izdaja. Trenutno pridobljene podatke o njej se primerja s tistimi, ki smo jih o njej pridobili poprej – tako vam bodo v prihodnosti na letališču naredili »sken« prstnega odtisa ter ga primerjali s tistim, ki ga vsebuje čip v potnem listu.

Biometrične naprave delujejo s pomočjo čitalca fizičnih lastnosti človeka: ta lahko »prebere« prstni odtis, fizionomijo obraza, barvo glasu ali podobno. Čitalec s pomočjo programske opreme te informacije spremeni v digitalno obliko, se osredotoči na specifično določene točke vsebine, s pomočjo algoritma določi njihovo vrednost, ter jih primerja z drugimi podatki, ki jih že vsebuje.

Biometrija se deli na dve veji: ena temelji na fizičnih lastnostih telesa (na primer prstni odtis ali DNK), druga pa na njegovem izražanju (na primer računalniška analiza pisave ali prepoznavanje govora).

Oglašujte pri nas