marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Ogrevanje z radiatorji

Pošlji prijatelju

detajl radiatorja, termostatFotolia

O ogrevanju je prepozno razmišljati šele takrat, ko vas že pošteno zebe. Dejstvo je namreč, da živimo v klimatsko precej nepredvidljivem svetu, kjer se kaj hitro dogodi, da kurilna sezona traja dosti več kot pol leta, in kjer lahko mraz pritisne tudi takrat, ko ga sploh še ne pričakujemo.

Splošni standardi pravijo, da naj bi imeli dnevno sobo ogreto na 21 do 22 stopinj, za kuhinjo naj bi jih zadostovalo 20, na hodnikih, v stranišču in v spalnicah zgolj 18, v kopalnici pa 21 stopinj. Vendar nas je vse več, ki se s temi temperaturami ne zadovoljimo – bodisi zato, ker doma nismo dovolj aktivni, da bi se telo »grelo samo«, ali pa, ker želimo tudi sredi najhujše zime po stanovanju hoditi zgolj v kratkih rokavih.

Tudi drugi standard, ki veleva, da za ogrevanje enega kubičnega metra prostora potrebujemo 75 W, nas marsikdaj ne zadovolji. Moderna arhitektura je pač takšna, da je potrebno moč grelnih teles oziroma radiatorjev prilagajati neštetim spremenljivkam, na primer dejstvu, da ima dnevna soba ogromno panoramsko steklo - sonce, ki sije skozi dvojno izolacijsko steklo, pa ogreva stanovanje s kar 1000 W moči na en kvadratni meter stekla.

Svoj dom boste morali zagotovo ogrevati manj, če ste poskrbeli za dobro izolacijo sten in strehe, imate dobra okna in podobno, manj pa je potrebno ogrevati tudi prostore v mansardi oziroma v nadstropju. Kadar govorimo o prostorih z več zunanjimi stenami, slabo izolacijo, na severni strani hiše ali z zelo visokimi stropi, pa se lahko v njih hitro nakopičijo velika grelna telesa oziroma radiatorji, dvojni radiatorji, več radiatorjev naenkrat… In takrat boste zagotovo dobro premislili tako o njihovi učinkovitosti kot estetskemu izgledu.

Napredne tehnologije prihranijo čas in denar

Dandanes nam potrebno toploto lahko zagotavljajo majhni in kompaktni radiatorji, ki zagotavljajo centralno ogrevanje z največjo stopnjo varčnosti in izkoristka, ne glede na to, da njihova vsebina vode obsega zgolj 1/10 vsebine navadnega radiatorja. Ker imajo majhno lastno maso ter majhno prostornino ni vztrajnosti, zato zagotavljajo hitro reagiranje, optimalno pa delujejo tudi pri nizko-temperaturnih kotlih. Z njimi je možno vzdrževati temperaturno ravnotežje s popolno kontrolo temperature, na spremembo temperature pa se odzivajo hitro in natančno. Tehnologija torej prinaša alternativo velikim »požrešnim« in počasi odzivnim radiatorjem ter termostatom, ki ogrevanje izklopijo šele celo večnost po tem, ko je prostor že ogret na želeno temperaturo.

Pa pojdimo lepo po vrsti. Da bi bilo ogrevanje čim bolj natančno ter čim bolj varčno, potrebujemo »lahka« grelna telesa z majhno vztrajnostjo ogrevanja. In »lahkotnost« je možno doseči na dva načina: z manjšo vsebnostjo vode ter manjšo skupno maso.

Pri običajnem centralnem ogrevanju, ki je bilo »napeljano« po letu 1980, je v celotnem sistemu kar 100 litrov vode, ki se že zaradi same količine počasi segreva ter ohlaja. Počasi pa reagira tudi klasični radiator z močjo 2000 W, saj je ta v povprečju težak kar 40 kilogramov ter vsebuje okoli 7 litrov vode. V zadnjem desetletju pa so že patentirani sistemi, ki jih v celoti napolni zgolj 30 litrov vode, reakcija radiatorjev pa je izredno hitra, saj posamezen radiator z močjo 2000 W vsebuje zgolj 1 liter vode ter ima maso zgolj 10 kilogramov.

Grelci z majhno količino vode reagirajo kar trikrat hitreje od običajnih radiatorjev. Ko je potrebno greti, so namreč hitro topli, ko temperatura naraste, pa se tudi takoj ohladijo. In tako vas ne bo brez potrebe zeblo niti vam ne bo vroče, pa še prihranili boste.

Poglejmo si primerjavo. Klasični radiator z močjo 2000 W, ki tehta 40 kg, sprejme vase kar 600 W energije, preden prične delovati s polno močjo. In ko ga termostat ob narasli temperaturi izklopi, seveda nič ne more preprečiti, da se toplota ne bi še vedno oddajala – radiator bo seval toploto ter tako brez potrebe še naprej grel stanovanje. Radiator z majhno vsebnostjo vode in istimi ogrevalnimi lastnostmi, pa lahko tehta zgolj 3 kilograme. Sprejme le 80 W energije, ki se ne akumulira v radiatorju, temveč takoj prehaja v stanovanje. Še boljše pa je, da lahko pri radiatorjih z nizko vsebnostjo vode, imenovanih tudi »Low-H2O«, pričakujete, da bodo radiatorji delovali s polno močjo že po 10 minutah ogrevanja, optimalno pa delujejo tudi pri nizko-temperaturnih kotlih – zadostuje že ogrevanje vode na 40 stopinj.

Prihranek je torej sestavljen iz mnogo faktorjev: nizke temperature kotla ter hitre odzivnosti, ki je posledica nizke vztrajnosti zaradi majhne količine vode ter majhne mase.

bel radiatorFotolia

Oglašujte pri nas