marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Izbor vrtnega pohištva

Fotolia

Pohištvo, ki ga uporabljate na balkonu, terasi ali v zimskem vrtu, je večinoma namenjeno ugodju. Pa ne zgolj poležavanju na soncu, temveč tudi temu, da pogostimo prijatelje, si privoščimo »roštilijado« ali med sončenjem preberemo kakšno knjigo. Če vaš vrt meri le nakaj kvadratov, ste pri izbiri vrtnega pohištva seveda precej omejeni, če imate dovolj prostora, pa je izbira tolikšna, da se je kar težko odločiti, kašen stil ter materiale boste izbrali.
Pri nakupu vrtnega pohištva je potrebno dobro pretehtati razmerja med udobjem, ki ga nudi, njegovo praktičnostjo in funkcionalnostjo, vašimi finančnimi zmožnostmi ter vašim življenjskim stilom. Če ste veliko zdoma ter nimate spretnih rok, potem se je smiselno odločiti za vrtne stole in mizo iz materialov, ki ne zahtevajo stalnega vzdrževanja v obliki čiščenja, brušenja in lakiranja. Če vaše zunanje pohištvo ni odporno na vremenske spremembe, ga boste morali čez zimo pospraviti, torej mora biti zaradi mobilnosti iz lahkih materialov – in če nimate veliko prostora za hrambo, je pametno, da izberete takšnega, ki je zložljivo. In če ga v zimskih mesecih sploh nimate kam umakniti ter bo moralo ostati na prostem? Potem imate dve možnosti: odločite se lahko za zelo kvalitetno a drago pohištvo, ki kljubuje vremenskim pogojem, ali pa se odločite za takšnega iz vlite plastike, sintetičnih vlaken in drugih neobčutljivih materialov…
Poleg praktičnosti ter obstojnosti morate vzeti v obzir tudi splošni vizualni vtis, ki ga daje pohištvo. Tako materiali kot dizajn se morajo namreč ujemati z interierjem ter eksterierjem vašega doma – pomislite torej, kaj pristaja k vaši balkonski ograji, tlakovcem na terasi in podobno. Lep izgled ter pravilno ravnotežje med klasičnim in modernim ter tradicionalnim in tehnološkim boste dosegli le, če boste upoštevali celoten arhitekturni stil vašega doma ter njegove okolice.
Vrtno pohištvo iz lesa
Stoli, mize, ležalniki in počivalniki iz lesa, so lahko tako klasične kot moderne oblike. Kako težki in vremensko odporni so, je odvisno predvsem od vrste lesa, iz katerega so izdelani. Če želite pri nakupu prihraniti, se boste morali večinoma odločiti za les slabe kakovosti, ki za zunanjo uporabo zahteva zaščito s toksičnimi premazi, mnogokrat so v njem grče, les pa se zaradi vremenskih vplivov krivi ter se pogosto cepi na posamezne ostre trščice, ki se vam lahko zabodejo v oblačila ali tudi golo kožo.
Najkvalitetnejši les za zunanje pohištvo je zagotovo tik, ki je težak, obstojen, odporen na gnitje, se ne lušči, pa tudi vzdrževati ga ni potrebno – lahko ga tudi nezaščitenega pustite zunaj. Tikov les prihaja iz jugovzhodne Azije, predvsem z Jave, kjer drevesa gojijo na strogo reguliranih plantažah – to pomeni, da se zaradi vaših želja po lesenem pohištvu ne uničujejo pragozdovi. Barva tikovega lesa se z leti spremeni – iz medeno rjave postane les srebrno siv. Ker je tik drag, se prepričajte, da je pohištvo iz njega tudi kakovostno izdelano, da so robovi lepo zglajeni in podobno.
Primerna je tudi cedra, ki je v primerjavi s tikom nekoliko manj odporna, vendar pa je od njega tudi pol lažja – to pomeni, da je pohištvo iz nje bolj mobilno in ga lahko tudi enostavno spravite pod streho, če želite. Cedra sicer vsebuje naravna olja, ki les varujejo pred živalskimi škodljivci in plesnijo, vendar za zunanjo uporabo vseeno potrebuje zaščitni premaz.
Precej lesenega pohištva je iz različnih vrst sekvoj (iz tega je seveda izvzeta sekvoja velikanka ter vsi primerki, stari nad 200 let, ki so večinoma zaščiteni). Sekvojin les pridobivajo večinoma na plantažah v Kaliforniji. Glede na to, da sekvoje v eni sezoni v višino pridobijo več kot 2 metra, les v osnovi ni drag, vendar pa se podraži zaradi samega transporta v Evropo. Les sekvoje nima grč, je obstojen ter odporen na živalske škodljivce, prav tako pa ne zahteva posebnega vzdrževanja.
Če vam je ljubše leseno pohištvo, ki daje nekoliko bolj preprost in domač videz, se lahko odločite za vrbo. Vrtno pohištvo namreč še vedno pletejo tudi iz mladih vejic vrbe, ki jih ni potrebno dodatno zaščititi, saj jih varuje njihova kožica oziroma mlada plast lubja.