marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Barvni krog: katere barve “pašejo” skupaj?

Fotolia

O barvah in njihovem kombiniranju smo se učili v osnovni šoli - spomnite se na barvni krog!, kar pa je že tako dolgo nazaj, da se je težko spomniti. Pa vendar je dobro to znanje obnoviti, še posebej takrat, ko se odločate, katere barve boste uporabili v svojem domu.

Teorija barv je skupek načel, ki jih uporabljamo pri ustvarjanju harmoničnih barvnih kombinacij. Za vizualno ponazoritev odnosov med barvami se v teoriji uporablja barvi krog, na katerem so barve razporejene glede na njihovo valovno dolžino.

Primarne barve so rdeča, modra in rumena, ki jih ne moremo dobiti z mešanjem drugih barv. Če primarne barve med seboj mešamo, pa dobimo sekundarne barve: vijolično, zeleno ter oranžno. Če jih mešamo še naprej, dobimo tercialne barve …

Za uspešno uporabo barv moramo vedeti, kdaj so različne barve med seboj harmonične, kdaj »pašejo na kup in se ne tepejo«, o čemer nas učijo tako imenovane barvne sheme, ki jih prikazuje barvni krog.

Fotolia

Monokromatska shema

Če se odločite, da boste na primer v spalnici uporabili zgolj eno barvo v svetlejših ali temnejših odtenkih, ste se odločili za enobarvno ali monokromatsko shemo. Tu zagotovo ne morete udariti mimo, saj se bodo odtenki med seboj zagotovo ujemali, pa tudi mešanje izbrane barve z belo je precej enostavno. Se pa zna zgoditi, da bo takšna soba resnično monotona ter dolgočasna, kar vam ne bo všeč.

Analogna shema

Analogna shema je dobila ime po analogni uri, torej tisti na kazalce, pri njej pa se uporabi dve barvi, ki sta na barvnem krogu sosednji: na primer rumena in zelena, rumena in oranžna, modra in vijolična … Ko pričnete z dekoriranjem prostora, se najprej odločite, katera od dveh barv bo »glavna« in katere »podrejena« oziroma uporabljena zgolj za manjše poudarke ter poživitev. Tako bo soba še vedno videti umirjena, vendar pa ne bo več dolgočasna.

Komplementarna shema

Komplementarni barvi sta tisti, ki si na barvnem krogu stojita nasproti. Najbolj prijeten učinek boste dosegli, če boste pri tem hkrati dali skupaj še toplo in hladno barvo: na primer modrozeleno z rdečo, saj boste tako ustvarili še večji kontrast. Tudi pri tej odločitvi vam priporočamo, da eno barvo izberete za prevladujočo, njej komplementarno barvo v svetlejših in temnejših tonih pa zgolj za manjše stvari ali poudarke. Ta kombinacija barv pritegne največ pozornosti, vendar pa se je pri njej zelo lahko zmotiti – ko v trgovini kupujete barve, namreč na podlagi prikaza barve na embalaži ne morete biti gotovi, da barva v resnici ne bo nekoliko drugačna.

Razširjena komplementarna shema

To barvno ujemanje je nadgradnja komplementarne sheme, le da tu ne uporabimo zgolj dveh barv, ki sta si nasproti, temveč na eni strani tudi sosednje (analogne) barve. Tudi s takšno kombinacijo boste dosegli zelo kontrasten učinek, vendar pa bo kljub živahnosti deloval nekoliko bolj umirjeno. Seveda je tu še nekoliko težje »zadeti« prave barve.

Trojna shema

V trojni shemi se med seboj ujemajo tri barve, ki so na barvnem krogu enako oddaljene ena od druge. Dekoraterji ta princip zelo radi uporabljajo, saj ponuja barvno ravnotežje, hkrati pa ustvarja živahnost in izredno barvno bogastvo. Barve si med seboj niso tako kontrastne kot pri komplementarni shemi, pa čeprav so si med seboj popolnoma različne.

Dvojna komplementarna shema

Pri tej shemi se uporabi štiri barve, izmed katerih sta si po dve med seboj komplementarni oziroma na barvnem krogu nasprotni. Takšna kombinacija sicer nudi uporabo kar štirih izhodiščnih barv, vendar pa je zelo težko najti pravi izbor ter najlaže »udariti mimo«, saj je za dobro ujemanje potreben izjemen estetski čut. Če niste ravno oblikovalec ali slikar, ki ima barve »v malem prstu«, vam takšno kombinacijo seveda odsvetujemo.