marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Zlata pravila gobarjenja

Fotolia

Če ste ljubitelji nabiranja gob, potem veste, da je gobarjenje prav svojevrsten užitek – gre za prijetno sprostitev v gozdu, med katero iščemo skriti zaklad. In prav je tudi, da poznate pravila gobarjenja ter se jih držite – le tako bodo naši gozdovi ostali lepi tudi za naslednje generacije.

Nujno znanje

Gobe so nujne za obnavljanje gozdov, zato gobarjenje ureja konec avgusta (2011) prenovljen zakon, ki določa več kot 60 vrst gob, ki jih je zaradi ogroženosti prepovedano nabirati. Prav tako je prepovedano nabiranje gob v osrednjih območjih narodnih parkov in rezervatov. Nabira se lahko samo tiste gobe, ki so že razvite (»odrasle«), ne sme se uničevati podgobja, prav tako se ne sme uničevati strupenih gob – tudi te so pomembne za obstoj gozdov in hkrati njihov čudovit okras.

Vsak gobar lahko dnevno nabere dva kilograma gob, proda pa jih lahko toliko, kot jih lahko v enem dnevu naberejo on in člani njegovega gospodinjstva. Sveže gobe je prepovedano prenesti preko državne meje!

Po zakonu mora imeti vsak gobar pri sebi košaro in nož. Gobe je namreč potrebno grobo očistiti na rastišču samem, prav tako pa jih ni dovoljeno iz gozda odnašati v vrečkah ali vedrih, saj tako trosi ne padejo na gozdna tla.

In kaj se lahko zgodi kršiteljem teh pravil? Kazen za prekoračitev dovoljene količine nabranih gob (2 kg) znaša preko 200 evrov, sicer pa segajo kazni za kršitev »gobarske zakonodaje« za posameznike do 2500 in za samostojne podjetnike do 4000 evrov. Prav tako ni odveč povedati, da lahko prejmete tudi kazen v višini 400 evrov, če kršite režim uporabe gozdnih cest.

Vsekakor verjamemo, da med našimi bralci ni takšnih, ki ta pravila kršijo – v gozd gremo peš, da se sprehodimo in si napolnimo pljuča s čistim zrakom, gobe občudujemo (in ujamemo na fotoaparat), o njih poučimo otroke, naberemo pa jih toliko, kot je dovoljeno – nenazadnje so gobe bolj začimba, ne pa glavna jed.

Gobarski bonton

Poleg zakona o gobah se morajo gobarji držati tudi drugih pravil – takšnih, ki jih določajo drugi zakoni ali pa tudi samo zdrava pamet. V gozd se odpravimo vedno primerno oblečeni (nepremočljiva obutev, dolge hlače) in zaščiteni pred klopi (tistim, ki so pogosteje v gozdu, se priporoča cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu). Zavedati se je treba, da smo v gozdu gostje, zato za sabo ne puščamo smeti, prav tako pa hodimo tiho in ne plašimo živali ter ne uničujemo rastlinja.

Varno uživanje gob in zastrupitve

Pri nas raste 2900 vrst gob, od tega jih je 30 smrtno strupenih, 200 strupenih, 200 vrst pa še ni raziskanih in njihova užitnost ni znana. Pri strupenih gobah je za hude težave dovolj že, če jih zaužijemo zgolj 20 gramov – torej nikoli ne pozabite, da naj gobar nabira samo tiste gobe, ki jih odlično pozna. V letu 2010 so v UKC LJ zaradi resnih zastrupitev zdravili 11 ljudi, letos v začetku septembra pa že štiri. Pri tem je treba povedati, da se vsi ljudje ne zastrupijo s strupenimi svežimi gobami, temveč tudi z gobami, ki so sicer užitne, vendar so bile zamrznjene. Zato vedno uživajte le sveže gobe, ki ne smejo biti »stare«, gob ne shranjujte v shrambi ali v hladilniku (ker so veliko gojišče bakterij), ter jih ustrezno konzervirajte, če jih želite shraniti za kasneje. Prav je, da na tem mestu opozorimo še na en zelo razširjen »mit«: ni res, da je goba užitna, če jo je obgrizel polž – polži uživajo tudi ljudem strupene gobe!

Gob ne uživajte zvečer, saj so za želodec težka hrana, prav tako naj bi jih ne uživali otroci vse do četrtega leta (česar večina staršev ne ve). Prav tako njihovo uživanje ni dovoljeno starejšim in ljudem, ki imajo občutljiv želodec, vnetje trebušne slinavke, rano na želodcu, težave z dvanajstnikom ali žolčnimi kamni.

Kako ravnati ob zastrupitvi?

Ob vsaki težavi po uživanju gob je nujno oditi k zdravniku, kajti vsaka zastrupitev je izjemno nevarna. Če se znaki pojavijo v kratkem času po zaužitju gob (morda celo že po 20 minutah), je najbolje poskusiti izzvati bruhanje, še preden gremo k zdravniku. Na splošno velja, da bo zastrupitev lažje premagati, če se znaki pojavijo znotraj šestih ur po zaužitju, kot če se pojavijo kasneje – v tem času so verjetno že nastale nepopravljive okvare notranjih organov. Prav tako ne smemo nikoli misliti, da je zastrupitev minila: pri zeleni mušnici se na primer pojavi kratkotrajna driska, ki mine, nato pa se nenadoma pokaže huda okvara jeter in ledvic, ki lahko povzroči smrt (če nismo ukrepali pravočasno).

Opozoriti je treba, da so znaki zastrupitve lahko različni, odvisno od tega, s katero vrsto gobe smo se zastrupili – glede na to ločimo osem različnih sindromov, ki so značilni za posamezno vrsto ali rod gob.