marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Ben bo ostal naš stalni gost!

Fotolia

Ja, zgodba o Benu se nadaljuje. Ljudi, ki ne marajo živali, je več kot mislite.

Bila je nedelja. V lokal sta vstopila starejša meščana in si naročila kavico. Kavo zanj in kapučino zanjo. Kramljala sta, kofetkala, vse dokler v lokal ni vstopil Ben s svojima lastnikoma. Posedli so se za mizo v drugem delu lokala in si naročili kavi. Še preden je Ben dobil svojo porcijo smetane, je meščan poklical natakarico k mizi in ji precej nejevoljen razložil, da ju moti pes v lokalu. Pojasnil ji je, da je inšpektor v pokoju, in zahteval mojo telefonsko številko. Natakarica mu je pojasnila, da telefonske številke lastnice ne more kar tako dobiti, da pa mi bo ona prenesla njegovo sporočilo. Sporočilo, ki se je glasilo: Psi v lokalih so prepovedani. Njihove dlake letijo po zraku in lahko pristanejo v kavi ali sendviču, katerega postrežemo. Če ne bomo kupili nalepke, ki označuje, da je psom prepovedan vstop, bo poklical svoje nekdanje sodelavce – zdravstvene inšpektorje, ki bodo prišli in nas kaznovali.

Tako sem naslednji dan najprej prebirala zakone in prav nikjer nisem zasledila, da bi zakon prepovedoval psom vstop v gostinske lokale. Da bi se zares prepričala, sem poklicala na Zdravstveni inšpektorat, kjer mi je prijazna inšpektorica razložila, da zakon psom ne prepoveduje vstopa v gostinske lokale. Odločitev, ali so psi dobrodošli ali ne, je lastnikova. Seveda, mi je še pojasnila, pes ne sme hoditi po mizah ter stolih in ne sme vstopiti v šank, kjer se streže hrana in pijača, kar je tudi meni razumljivo. Tako sem pomirjena čakala omenjena meščana, da jima pojasnim, da se gospod, čeprav je bil nekoč inšpektor, moti. In da sem se kot lastnica odločila, da so psi pri nas dobrodošli.

Minilo je nekaj dni in namesto njunega obiska smo dočakali ... obisk zdravstvenega inšpektorja. Morda je bilo naključje, morda pa tudi ne. Rutinski pregled, je pojasnil. In ga tudi opravil ter ugotovil, da je lokal čist, snažen, da bi lahko bil za zgled.

Sedaj ponovno minevajo dnevi v čakanju omenjenih meščanov. Kajti gospodu inšpektorju v pokoju bi prav rada pojasnila, da so psi pri nas dobrodošli in, da je lokal kljub temu čist, neoporečen.

Ob vsem tem pa razmišljam, kakšni so ljudje, ki si oblečejo živalsko krzno in katere moti prisotnost psov v zaprtih prostorih. Jim psi res dajejo občutek umazanosti ali gre preprosto za to, da se kot ljudje počutijo superiorne nad ostalimi vrstami na ta način, da jih ne spoštujejo?