marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

V novo leto s pikantnimi zapiski v skriti dnevnik

Pošlji prijatelju

Metka BondFotolia

Sem devica po horoskopu (vse moramo imeti popredalčkano in urejeno) in posledično zato verjetno pišem svoj skriti dnevnik v kvalitetne usnjene rokovnike že od daljnega 5. razreda osnovne šole. Pišem ga za vsak dan posebej, ampak ne vsak dan sproti, saj nisem kraljica časa. To »početje« mi je svetoval danes že pokojni slovenski partizan in pisatelj, kipar in zgodovinar, Tone Svetina. No, v zadnjem času pa pisanje dnevnika sploh priporočajo psihoterapevti, češ, da vanj lahko odložiš tone balasta in frustracij, ter si na ta način malo zbistriš glavo. Moje pisanje vanj k sreči ni v znamenju depresivnih zapiskov, ampak bolj v smislu opisovanj doživetega, odnosov z ljudmi, erotičnih fantazij ter načrtovanja prihodnosti v pogovoru same s seboj.

Si lahko predstavljate, da sem si v mladosti pisala še dodatni dnevnik z vsebino: kaj sem imela na določen dan oblečeno, kdo me je videl v tej opravi in kam sem šla tako napravljena. Poanta tega: da nisem šla k zobozdravniku nikdar enako oblečena. Pa kaj k zobozdravniku – na randi, v šolo ali na kakšno pomembno prireditev. Enkrat me je neki znanec nehote razjezil, ker mi je rekel: »A ti si pa vedno v tejle pinki jopici?« Slučajno sva se srečala ravno takrat, ko sem jo imela na sebi. Ta njegova nedolžna opazka mi je dala za mislit, da ima tudi tako skrbna evidenca velike pomanjkljivosti – oziroma zanke, ki ti jih nastavi življenje. Pazite, še eno statistiko imam v rokavu, ki jo vodim že vse od leta 1980. In sicer: vse knjige, ki jih preberem, kupljene in izposojene, si zapišem: naslov knjige, avtorja, leto branja in mojo oceno knjige, v posebni »abecedni zvezek«. (Na stara leta začnemo pozabljati, kaj vse smo že prebrali in ta zvezek nosim s sabo v knjižnico). Na podlagi tega si naredim še kartonček (odložen po abecedi v škatlici), na katerem za vsako tega početja vredno knjigo napišem še kaj več: lepe misli, kuharski recept, kakšno besedo, skratka tisto nekaj, kar je bistveno in posebno.

Pa še eno evidenco vodim – ta pa je zelo osebne narave in me je kar malo sram povedati kaj več o njej. Tiče se, saj veste, TISTIH stikov – kje, kdaj, s kom, kako in številko tega … Hi, hi, hi. Sami presodite, če je to moje »evidentiranje« velika motnja ali pa mogoče za koga koristno početje, ki ti velikokrat lahko še kako prav pride! Prosim, če mi ne očitate, da imam preveč časa za takele pisarije in dnevnike – resnično ga nimam, ampak vse to se da hitro zabeležiti in potem živeti v blaženem občutku, da imaš vse zavedeno in urejeno in na dosegu roke, če te kaj zanima. Partnerju lahko takle čas, torej konec leta, npr. pokažeš statistiko vajinih intimnih odnosov: če je le ta pestra in pogosta, mu daš zraven lepo darilo (npr. nov parfum Dolce&Gabbana), če pa je statistika bel, nepopisan list, mu ga zabrišeš v obraz in greš novim avanturam naproti.

Res pomembno je sledeče: če pišete dnevnik, lahko vedno živite v smislu: » V življenju se mi mora kaj posebnega zgoditi, moram se zatakniti v kakšni zanimivi dogodivščini, da si jo bom lahko zapisala v svoj dnevnik!« Če se vam pri pisanju ponavljajo vedno isti stavki in so listi brez besed, si takoj prižgite alarm in ukrepajte. Jaz se na zadnjem listu vsakega polnega dnevnika le temu zahvalim, da je prenesel vse zapisano, prav tako se zahvalim »bogu«, da se mi je vse to zgodilo in ga, oštevilčenega, lepo odložim v škatlo. S tem zaključim svoj dnevniški ritual. Zraven spada še sekirancija, da ne bi kdo našel te škatle in jo povrhu še odprl, pa kaj prebral.

Drage »marmelinke«, že sredi veselega decembra želim, da se vsaki izmed vas zgodijo čarobni trenutki, katerih lepoto bo vredno na hitro nekam zapisati. Branje svojih spominov vam bo nekoč, verjemite, v veliko veselje. Ubogajte me, ne bo vam žal! Saj na koncu nam itak ostanejo le spomini ... Pa še utrinek iz mojega dnevnika v decembru: »Potrjeno vabilo za šarmantnega Kevina Costnerja že imam. Baje ga bomo na prestižni Dinersovi zabavi »V družbi slavnih« v Ljubljani spoznali v povsem novi luči. Ne kot igralca, ampak kot glasbenika. Kaj si bom pa oblekla? Na vabilu piše: Dress code: elegant. Torej, nova akcija je že na vidiku.

P.S. Tudi vabila, vstopnice, fotografije, šope las – vse to si tudi prilepim v dnevnik. Za popestritev!

Oglašujte pri nas