marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Jej, moli, ljubi

Pošlji prijatelju

Metka BondFotolia

Zakaj pa ne bi danes nosu vtaknile v en zelo priljubljen ženski roman avtorice Elizabeth Gilbert, ki je pred časom po mnenju Financial Timesa bil okronan za najbolj brano knjigo na svetu? Tudi pri nas, ne samo v Ameriki, je dosegel vrh lestvice branosti in dosti pohval (npr. naše znane knjigoljubke Mance Košir). Če pa katera ni navdušena bralka, si pa lahko, če si še ni, ogleda po knjigi posnet istoimenski film z Julio Roberts v glavni vlogi in ostalo, znano igralsko zasedbo.

Torej, najprej smo na spletnih forumih že v sredini leta 2008 lahko brali ženske pogovore v smislu: » A katera ve, kje naj dobim knjigo, ki jo Oprah v svojem showu ukaže prebrati, saj je baje biblija za ženske?« Potem se je knjiga res začela prodajati tudi pri nas (cena okrog 11,00 evrov), zdaj pa se ji je pridružil še že zgoraj omenjeni film. Kritike filma niso najboljše, oziroma so razdeljene. Baje so posnetki Italije z ozkimi uličicami Benetk in Rima, Balija in Indije čudoviti, narejeni bolj za potovalno brošuro, kot za film. Pogledala sem si odlomek na You Tube, pa res drži, kar pravijo – če bi bili v nerecesijskih časih, grem takoj na letalo, pa v svet ...

Jaz sem dobila knjigo v dar in nekega poznega večera sem jo »naskočila«.

»Eat, pray, love« – za Američanke biblija, za nas, alpske dečve slovenske, pa po mojem mnenju bolj: zelo kvalitetno počitniško branje. Za mamice ali pa kakšne službeno zelo zasedene ženske, pa še to bolj na obroke – in ker je v knjigi več destinacij, več obravnavanih moških in iskanj same sebe, je itak veliko bolje, da si za to branje vzamemo malo več časa.

Med branjem se mi je zdel zanimiv tale stavek: » Imeti otroka je tako, kot bi se dal tetovirati po obrazu. Res moraš biti prepričan, da si ga želiš, preden se odločiš zanj.« V delu, kjer je prizorišče dogajanja Italija, avtorica pojasni zanimiv izvor besede »CIAO«, ki jo vsi uporabljamo, kulinarično nas pouči, kje si moramo kupiti najboljši sladoled v Rimu in kako so Italijani mojstri za »bel far niente« - lepota nedelanja ničesar. Priznajmo, umetnost nedelanja ničesar je za marsikoga nedosegljivo, hrepeneče početje ...

Avtorica naniza tudi nekaj tipično Balijskih posebnosti, ki jih, priznam, do sedaj še nisem poznala. Kako poimenujejo svoje otroke, pa kako je pomembno, na kateri dan v tednu si se rodil – če si se na četrtek, si zmagovalec, odrasteš v playboya ali v playgirl; če pa si rojen na soboto, si pa zguba ... No, ni čisto tako, malo se hecam. Naj omenim, da sem šla takoj na računalnik preverjat, na kateri dan sem rojena – komaj sem našla koledar letnice mojega rojstva in pokazal je, da se je Metka Bond rodila na ...

V filmu baje pokaže, kako nune ližejo sladoled ob Fontani di Trevi, v knjigi pa še tega ne. Nič erotike, vsaj bolj konkretne ne, enkrat malo samozadovoljevanja, ampak nič strastnega. Pa saj ni treba, da je v vsakem ženskem romanu kaj takega, ali pač? Vznemirljivo mi je bilo edino to, ko glavna junakinja (ki ni premožna in se ne giblje v visoki družbi) napiše elektronsko sporočilo vsem svojim svojcem in prijateljem v Ameriko, da naj po svojih močeh donirajo, kolikor pač lahko, za nakup hiše njeni prijateljici na Baliju.

Prepričjivo je napisano, kako so čez par dni vsi pozvani zbrali nemogočo visoko vsoto, neki bankir pa je znesek še podvojil in res je bilo dovolj za nakup hiše, ki tudi na Baliju ni poceni. Želim vam, da bi imele tudi ve toliko prijateljev, da bi takole kavalirsko in tovariško odreagirali na kakšen podoben vaš »mail«!

Preberite knjigo, poglejte si film in presodite še ve!

Oglašujte pri nas