marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Zdravila za vse, kar hočete

Fotolia

Na Silvestrovo sem se znašla v za to priložnost povsem nepričakovani ustanovi. Začelo se je pa takole:

Če bi hči že hodila v šolo, bi bila pošteno jezna na viruse, ki so si njeno telo sposodili za svojo reprodukcijo, saj jo je zdelovalo cel čas novoletnih počitnic. Očitno pa si je ta mala parazitska vrsta dobro nagledala tudi našega dojenčka in se ga na Silvestrov večer prav pošteno lotila. Tako sva pristala v bolnici z diagnozo bronhiolitis, povzročen z RSV (respiratorni sincicijski virus).

Na party so bile povabljene tudi razne bakterije iz grla in nosa, tako da so ga v naslednjih dneh pošteno zažurali še v pljučih in ušeskih, kar je iz živahnega dvomesečnega velejedca napravilo kot oglje žarečo spečo viledo. Moram reči, da je bil mali nekaj dni prava zvezda oddelka. Okoli njega so se redno gnetle ženske vsemogočih profilov in frizur, mu jemale kri, dajale antibiotike, svečke, kortikosteroide, inhalacije, infuzijo, ga tehtale, merile temperaturo, nasičenost krvi s kisikom, ocenjevale konsistenco njegovega kakca …

Ob vsem tem sem razmišljala, kako je konec koncev dobro, da imamo zdravstvo in farmacijo. Če bi bil to sin moje prababice, bi zagotovo umrl.

Vsak kovanec pa ima dve plati. V mojem sicer ne dolgem službovanju v veliki farmacevtski korporaciji sem videla in doživela marsikaj. Ne samo čednega. Kar naenkrat sem se znašla v veliki mašineriji, ki je gnala svoje telo do zadnje matice proti enemu samemu cilju - DENARJU. Najbrž že veste, da je farmaciji pomembno dejstvo, da zdravilo učinkuje, le zato, ker bo posledično nekaj ljudi na njenem vrhu poželo bogato (denarno) nagrado. Ostali (predvsem matice, pa tudi vijaki) bodo skakali do stropa samo zato, ker jim bodo navrgli nekaj drobtinic. So pač skromni, ni kaj.

Tudi velike multinacionalne multicentrične dvojno slepe s placebom nadzorovane klinične študije na nekaj tisoč po Anspegluaterjevem vprašalniku vsekakor popolnoma primernih subjektih, so plačane s strani podjetja, ki zdravilo razvija. Lahko si mislite, da jim ni težko premetati nekaj številk in grafov ter dokazati statistično pomembno razliko med zdravilom A in zdravilom B, ki je zaradi tega od sedaj naprej popolna revolucija v zdravljenju sladkorne bolezni, saj je treba pojesti le eno tabletko na dan! Konec koncev so raziskovalce in mojstre statistike pošteno plačali za njihovo delo.

Sedaj je treba samo še prepričati Zdravstveno zavarovalnico, da razvrsti zdravilo na seznam zdravil, za katera bolnikom ni treba do/plačati, potem pa se začne privijati vijake in matice!

Ti ubogi delavčki na koncu piramide poskrbijo za podmazovanje zdravnikov - od specialistov do splošnjakov, tako da prav zares čisto na koncu bolniki v vrečki iz lekarne odnesemo trimesečno zalogo zdravila B (najboljši posel so kronični bolniki).

Ko doma natančno preberemo navodila, se nam navadno zatakne pri branju neželenih učinkov. Četudi nam ni jasno, kaj nam želijo dopovedati, kmalu spoznamo njihov pomen, ko nam lečeči zdravnik ob naslednjem obisku predpiše še zdravilo C, ki naj bi zdravilo stranski učinek zdravila B, poleg pa še zdravilo D, ki poveča učinkovitost zdravila C, zdravilo E pa dobimo (zaenkrat) samo zato, da ga vzamemo, če bo res nujno …

In tako se začne NAŠE služenje farmaciji, ki s svojimi študijami močno stremi k temu, da čedalje bolj znižuje meje še dopustnega holesterola v krvi, krvnega tlaka pri 30-letnici, uvajanja hormonske kontracepcije … in na ta način znižuje starostno mejo, pri kateri je prisotna vsaj ena »kronična terapija«.

Nekje na tej poti se je začela moja vera v komplementarno medicino.

In kako sem preživela novo leto? Prespala sem ga. Še dobro, da so Brežice majhno mesto in da pokanje ni prav dolgo trajalo. Gotovo bi imeli starši, ki so to posebno noč v letu preživeli na ljubljanski pediatriji, popolnoma drugačno zgodbo.

V novem letu pa vam želim veliko zdravja, zdravega razuma in zmernosti!