marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Predal za zardevanje

Fotolia

Današnji dogodek me je navdahnil, da sem začela brskati po sebi in iskati njemu podobne. Namreč takšne, ko bi se najraje zradiral, vdrl v zemljo ali naredil nevidnega. Ko si jih ogledaš z varne časovne in fizične distance, znajo biti prav zabavni. Najbolj zabavni pa so tisti, ki se pripetijo drugim. Privoščite si me.

Torej... Danes sem poklicala otroško zobozdravnico, da bi mojo hči in njeno najboljšo prijateljico naročila na prvi pregled kar skupaj, da bosta lažje premagali strah. Ker se slučajno pišeta enako, sem se želela malo pohecati in sem dodala, da očeta sta pa različna. Ženska v modrem me je s pomirjujočim glasom odpravila z: »No, gospa. Na svidenje!« V tem primeru je bilo recimo dobro to, da je bilo med nama kakšnih 20 km razdalje in da ni mogla opaziti mojega neumnega izraza. Počutila sem se namreč skrajno butasto.

Enkrat drugič mi je bilo precej bolj »nerodno«. Na zadnjem pregledu pri zdravniku za organe, ki jih moški nimajo, me je le-ta spraševal določena vprašanja, povezana s podajanjem diagnoze. Sedel je, jaz pa sem stala pregledu primerno oblečena/slečena. Vsakič, ko se je ozrl po odgovor v višino svojih oči, pa se je namesto vanje moral spogledati…hm, z mojo kolegico. Saj vem, da jih vidi vsak dan toliko, kot jih morda povprečen moški nikoli ne bo v celem življenju, ampak je občutek, ko ga čez nekaj dni pozdraviš na ulici, vseeno rahlo neprijeten.

Ko sva bila s fantom še sama (torej brez otrok), sva si velikokrat kakšno popoldne vzela zase, za razvajanje in užitek. Ob enem izmed takšnih dni, naju je zmotilo trkanje nenajavljene sosede. Ker se nisva mogla delati, da naju ni doma, sva hitro navlekla nekaj nase in jo sprejela. Po dobrih sosedskih običajih smo popili kavico, pojedli piškote in se pogovorili. Ko je odšla in sva se obrnila od vrat, sva na monitorju zagledala prizor, ki ga je soseda lahko gledala ves čas obiska in je prav opolzko razgaljal, pri čemu naju je zmotila…

V študentskih časih sem velikokrat prišla na faks malo pred predavanjem, da sem lahko še skadila jutranji čik in se hecala s sokadilskimi kolegi. (V enega izmed njih sem se zatreskala in da bi skupaj preživela čim več časa, sem začela hoditi ven na »čik pauze«. Da bi utemeljila to svojo novo potrebo, sem začela kaditi. Da bi popravila to bedarijo, sem čez nekaj let prenehala.) Z druge smeri je na faks vstopal dekan. Ni me videl. Pogledal je levo in desno in ker ni bilo nikjer nikogar, potegnil iz pete in ga razmastil po bližnjem grmu. Mislim, da bi mu bilo pošteno nerodno, če bi me videl, meni pa tudi. Zato sem se potuhnila in počakala, da se je v miru odpravil oddelat tisti svoj odgovoren intelektualski delovnik.

Za prvomajske praznike smo se s kolegi in s kombijem odpravili na Nizozemsko pogledat, kako izgleda oranžni praznik- kraljičin rojstni dan. Ko smo se vračali čez mejni prehod z Avstrijo, so nas ustavili in pošteno premetali. Iskali so saj veste kaj… tisto zeleno rožico, ki je v naši turistični destinaciji »legal to buy it, legal to own it, and if you're the proprietor of a hash bar, it's legal to sell it« (kot pravijo v filmu Pulp fiction)*. Ko niso ničesar našli v kombiju, so se lotili naše osebne prtljage. Ker smo spali v kampu/kombiju in je bilo še presneto mraz, tudi naša higiena ni bila na višku. Zato sem se mojim sopreiskovancem v naprej opravičila za prizor, ko bo policaj iz mojega nahrbtnika potegnil ven gate z nalepljenim vložkom… K sreči mi je ta prizor prihranil, vseeno pa bi raje videla, če bi šli tiste dni na ogled gradov Ludvika Bavarskega…

Prepričana sem, da ima prav vsak od nas v spominu nekje predal, na katerem piše »smeti«. In če smo pridni in ne brskamo po njemu, se ga počasi loti demenca ter postopoma zbledi. Dokler bomo živi, pa se bo polnil, saj ga včasih tudi fino pobiksamo. Zato si je ob nekaterih trenutkih lepo vzeti čas, z njega odpihniti prah ter se spomniti teh norih pripetljajev in se ob njih pošteno narežati!

* Legal to buy it, legal to own it, and if you're the proprietor of a hash bar, it's legal to sell it.

Prevod: Legalno jo je kupiti, legalno posedovati, če si lastnik bara s hašišem, jo je legalno tudi prodajati.