marmelina| Vsakdanje - povsem enostavno.

Malo po malo

Medtem, ko skušam poskrbeti za kar se da normalno vzgojo našega triletnika, prispevati svoj del v ljubeče in srčno partnerstvo, zagotoviti dobre in predvsem redne stike s prijatelji, doseči izjemne poslovne rezultate in že končno zaključiti ta svoj presneti doktorat, se obenem trudim tudi, da v tistih treh minutah na dan, ki mi še ostanejo, preberem kakšno dobro knjigo, se učim tujih jezikov, dokončujem zadnji razred glasbene šole, pišem kolumno ... in kaj dobrega pojem.

Kar se vrtenja po kuhinji tiče, sem sicer bolj kot ne "gospodinjsko prizadeta". Za stvari, ki se drugim zdijo nekaj povsem samoumevnega, se meni posreči, da postanejo popolnoma nasprotno: primer, kako NE delati tega in tega. Toliko o moji genialnosti. No, je pa to še en motiv, da doktoriram, da bom vsaj na naziv lahko obesila to svojo čudaškost. Aja, doktorat ... Ne smejte se, ampak naivnica nedolžna pišem o moralnem menedžmentu in kako je to pomembno za podjetja. Fino, ne?! Si že kar predstavljam, kako se bodo menedžerji krohotali, ko bodo brali moj prispevek.

Skratka … edino, za kar mi zaenkrat zmanjkuje časa, je telovadba. Ampak za to nameravam poskrbeti takoj, ko se rodi naš drugi potomec ali potomka, ki ima zdaj za sabo že dobrih pet mesecev bivanja v trebuščku.

Mi bo sploh vse uspelo? Seveda! V to sem prepričana! Sicer sem rahlo štorasta, včasih že pošteno ekscentrična, če ne že skoraj nevrotična, a sem obenem debelušno dobrodušna, optimistična in zadovoljna, predvsem pa nepopustljivo vztrajna. Se mi pridružite?